Gorica pri Slivnici, 11. 1. 2024 – V novo leto so tudi slovenski kmetje stopili s kopico starih problemov. V njihovih očeh država zateguje pas s kmetijsko politiko in kmetom vedno bolj omejuje izvajanje dejavnosti. Nezadovoljstvo so izrazili že s kmečko vstajo v aprilu letu 2023, ko so se s svojimi traktorji zbrali na travniku Kmetije Mastnak. Sledil je celo traktorski juriš na prestolnico – v Ljubljano. V javnih razpravah pa prikaz kmečke moči ni dosegel želenega učinka, saj je javna tribuna tekla bolj o cenah njihovih traktorjev kot pa o njihovih težavah. Po skoraj enem letu je izkupiček številnih pogajanj in usklajevanj še vedno v škodo kmetom. “Slabše je kot po drugi svetovni vojni”, je bil medklic na javni tribuni, ki jo je organizirala v četrtek poslanka v Državnem zboru RS Jekla Godec. Žal pa se politični konotaciji pogovornega omizja ni bilo mogoče izogniti, saj organizatorica ni uspela zagotoviti primernega sogovornika nasprotne pogajalske strani.
Bivši minister za kmetijstvo
Probleme, s katerimi se kmetje soočajo, so predstavili Jože Podgoršek, minister v prejšnji vladi za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter šentjurska kmeta, ki sodelujeta tudi v pogovorih z vlado – Primož Pevec iz Slatine pri Ponikvi in Franc Jagodič iz Jakoba pri Šentjurju. Tema pogovornega omizja pa je v Kulturni dom Gorica pri Slivnici privabila okoli 80 kmetov in simpatizerjev stranke SDS. “Slovensko kmetijstvo potrebuje resno razpravo o prihodnosti,” je uvodoma povedal nekdanji minister Podgoršek ter izpostavil novi strateški načrt kot primerno reštev. Ni pa mogel brez medvrstičnega sugeriranja, koga voliti za evropske poslance, da bodo kmetje slišani tudi v evropskem parlametu, saj je potrebno “to zeleno agendo levih strank ustaviti”. “Šele po evropskih volitvah bomo izvedeli, ali bomo orali na elektriko ali nam bodo prepovedali biodizel. To je zeleni idiotizem,” je dodal.
V svoji daljši razpravi je poudaril pomen samooskrbe, kjer so temelj družinske kmetije in prilagajanja na podnebne spremembe. Kot pomemben dejavnik je izpostavil tudi debirokratizacijo kmetijstva. Kot primer je navedel finančno pomoč kmetom v letu 2022, ko so ti dobili finančna sredstva na račune zaradi draginje brez oddajanja vlog, kar je nekdanji minister pripisal svoji trmi. Poudaril je tudi pomembnost kmetij na območjih z omejimi dejavniki, s katerimi kmetje zagotavljajo obdelanost zemlje.
Poudaril je pomen skupinskih naložb za zadruge za silose in nekatero opremo za predelavo in trženje. Pokritiziral je tudi košarico primerjalnih cen v trgovinah, kjer je pomembna izključno cena, ki pa jo trgovci za omejeno količnino primerjanih izdelkov hitro korigirajo in s tem izkrivljajo analizo (kruh za 19 centov, krompir “za prašiče” itd.). Če kmetje hočejo spremembe, se morajo tudi udeležiti volitev za organe Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije, saj so letos volitve.
Beseda domačima kmetoma
“Prava volja do kmetovanja upada, predvsem zaradi negotovega okolja, v katerem živimo. Zelo smo skeptični glede prihodnosti in sprašujemo se, če še ima smisel lastne otroke izobraževati in vzgajati za poklic kmeta,” je uvodoma povedal Franc Jagodič. “Naša politika v Ljubljani se ukvarja s samo tekočimi težavami, popravki in ne s strategijo kmetijstva. Brez upoštevanja stroke pripravljajo vedno nove uredbe,” je bil do aktualne politike kritičen Jagodič. Izpostavil je tudi pomen varovanja vseh kmetijskih zemljišč, saj jih država prevečkrat žrtvuje za druge potrebe. “Ni potrebnega prostorskega načrtovanja, ampak so samo interesi nekaterih skupin, ki želijo na določenih področjih izvesti druge namembnosti,” je nadaljeval Jagodič. Vse to pri mladem kmetu povzroča negotovost. Kmete se javnosti predstavlja kot onesnaževalce in ne kot tistega, ki skrbi za okolje.
“Kozjansko ima težke pogoje za kmetijstvo. S takšnimi pogoji ne moremo konkurirati ne samo večjim kmetijam v Sloveniji, kaj šele v Evropi, kjer obdelujejo ravninska polja,” zato je potreben razmislek o eko regijah, kjer se bodo kmetje med seboj povezovali. “Lokalna samooskrba je zelo nizka, saj se šole, domi za ostarele in drugi oskrbujejo iz drugih virov, kjer bi zopet lahko našli pozitivne učinke ekoregij,” je zaključil Jagodič.
“Pojem, kaj je družinska kmetija, ni definiran,” je povedal še zadnji razpravljalec Primož Pevec. Ta si je nastavil ogledalo in priznal, da kmete zastopajo različne nevladne organizacije (društva, zveze, različne rejske organizacije, ekološke, senene kmetije itd.), vsi pa imajo svoje lastne interese. Povezanost teh z usklajenim predlogom pa je tista ključna vsebina, ki primanjkuje kmetom, da bi lahko dosegli izboljšanje svojega položaja in zahtev. Za vzor pa si kmetje morajo vzeti predvsem Čebelarsko zvezo Slovenije, ki so se organizirali in skupaj dosegli pogajalske cilje. “V Sloveniji deluje kar pet glavnih kmetijskih organizacij, vsaka organizacija ima svojo strukturo in naloge, članstvo pa se podvaja. Interesov je ogromno in jih je težko uskladiti do te mere, da bi lahko prišli do konkretnih predlogov rešitev, za katerimi bi stali vsi,” je na očitno osrednjo težavo pokazal Pevec.
Obregnil se je tudi na energetski zakon, kjer naj bi se prepovedalo ogrevanje v novogradnjah na biomaso. “Očitno je v naši državi bolje, da les propada v gozdovih, kot pa, da se uporablja za namen, kateremu je služil tisočletja. Očitno je boljša rešitev, da uvažamo premog iz Indonezije in ga kurimo v TEŠ, proizvajamo elektriko ter jo koristimo za toplotne črpalke,” je še na eno težavo pokazal Primož Pevec. “Zeleni preboj je največji in najdražji nateg prebivalcev, saj z nerazumnimi potezami ne bomo prišli do rešitev,” je še dodal. Izpostavil je tudi problem vodnih pasov ob potokih, suhih zadrževalnikov vode in še druge težave, ki omejujejo kmetijsko dejavnost.
Beseda gostov
Po dobri uri in pol uvodnih besed so dobili možnost komentiranja tudi poslušalci. Predstavnik miroljubljenega kmetistva, Stanko Valpatič, je povedal svoje drugačno stališče. “Ko bomo izgubili življenje v tleh s pretirano fitofarmacijo in polivanjem z gnojnico, ta zemlja ne bo več rodovitna,” je položil zbranim kmetom na srce ter na koncu dodal, naj čuvajo naravo. Iz občinstva so zbrani spraševali tudi o tem, kako zaščiti najboljša kmetijska zemljšča, glede suhih zadrževalnikov in odkupa zemljišč, kjer so predvideni … Organizatorica večera Jelka Godec se je zbranim še zahvalila za udeležbo in jim zaželela, “da boste kmetje še naprej ostali glasni in da bo v naslednji vladi izvoljen močan minister, ki bo zastopal glasove kmetov”. (Jure Godler)
