Šentjur, 18. 3. 2023 – Na pragu zmage nad nacizmom je leta 1945 na Resevni padlo 80 borcev narodnoosvobodilne vojske – ves 2. bataljon Kozjanskega odreda s komandantom Andijem Šepetavcem na čelu, zaščitni vod okrajnega komiteja KPS s komandirjem Slapšakom Gajstom in več drugih aktivistov OF. Zato v ta namen Združenje borcev za vrednote NOB organizira vsako leto spominsko slovesnost ob 18. marcu. Komemoracija je tokrat potekala v lepem in sončnem predpomladanskem dnevu, ki je na jaso na Resevni privabilo veliko število obiskovalcev. Otvorili pa so jo pevci MoPZ skladateljev Ipavcev Šentjur z državno himno.
Temelji za svobodno Slovenijo
Uvodoma je zbrane pozdravil Ivan Dvoršak, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Šentjur. Prebral je pesem Karla Destovnika Kajuha, kjer lahko prepoznamo partizane kot junake, heroje in borce za pravičnejši svet, pa tudi kot ljudi polnih upanja in ljubezni do domačega kraja. “Danes spoštujemo pogum in požrtvovalnost ljudi, ki se niso sprijaznili z okupacijo, izdelitvami, pregoni in koncentracijskimi taborišči. Boj partizanov je bil ob boku z zavezniki zmagovit in z njimi so svet osvobodili fašizma in nacizma. Postavljeni so bili temelji za nastanek naše svobodne države Slovenije,” je povedal v govoru Ivan Dvoršak. Dodal je, da bodo v združenju še naprej strmeli k ohranjanju vrednot NOB in tudi današnja slovesnost pove “tu smo in ne damo se,” je zaključil predsednik
Osrednji govor na spominski komemoraciji je imel direktor Muzeja novejše zgodovine dr. Tone Kregar. “Na območju Resevne je bila 20. 6. 1941 ustanovljena Celjska četa, ena prvih partizanskih enot in se podala v oborožen odpor proti sili, ki je pokorila vso Evropo, Slovenstvu pa namerila uničenje in izginotje,” je uvodoma povedal. Skupni imenovalec vseh upornikov je bil narodna zavest, domoljubna čustva in ponos. To pa je terjalo visok davek tudi do prebivalstva, ki je ta odpor podpiral – aretacije, streljanje, koncentracijska taborišča, deportacije, mobilizacija in druge kršitve človekovih pravic, je dodal Kregar.
Resevna
“2. bataljon Kozjanskega odreda se je na pobočjih Resevne znašel v nemškem obroču in bil enega najtežjih bojev, ki je bil za mnoge borce tudi njihov zadnji,” je dodal direktor. Poudaril je, da je p tem, kaj se je zgodilo na Resevni, zelo malo informacij. Slaba dva meseca pred koncem vojne je na Resevni umrlo mnogo ljudi, med njimi veliko tistih, ki so komaj začeli živeti. Dodal je, da v Muzeju novejše zgodovine hranijo nekaj fotografij nastalih med II. svetovno vojno. Med njmi je izpostavil tudi fotografijo dekleta, ki se na prvi pogled zdi, da spokojno počiva sredi gozdne jase.
“Žal temu ni tako. Gre za posmrtno fotografijo partizanke, 17-letne Cvetke Jerin, ki je verjetno na današnji dan prva padla pod streli okupatorja. Gre za dokument tistega časa vojne, trpljenja in žrtvovanja ter obenem najboljši dokaz tega, zakaj se vsako leto zberemo na tem mestu. Da tega dogodka izpred toliko let ne prekrije koprena molka in pozabe. Ta bi ne pomenila le zatajitve Cvetke in njenih tovarišev Kozjanskega odreda, ampak tudi vseh drugih, ki se fašizmu, kot največjemu zlu 20. stoletja, niso bili pripravljeni ukloniti,” je končal dr. Tone Kregar
V nadaljevanju programa so učenci OŠ Franja Malgaja Šentjur pripravili recital, ob harmoniki pa so zapeli nakj partizanskih pesmi tudi Ipavci. Na komemoraciji pa niso manjkali niti številni praporji. (Jure Godler, foto Zoran Borovšak)
