Ponikva, 26. 10. 2022 – Ob spominu na mrtve, se organizatorji spomnijo tudi na žrtve zadnjih vojn. Tudi letos so člani Združenja borcev za vrednoste NOB, ob spomeniku padlim v letih 1941 do 1945, pripravili spominsko komemoracijo. Zbrane je ob spomeniku na Ponikvi nagovoril predsednik združenja Ivan Dvoršek. Ob obeležju se zberejo vsako leto, ne samo iz pietete in spoštovanja temveč tudi za to, da bodo dogodki povezani z vojno ostali za vedno povezani z našim spominom. Izpostavil je, da je bil takrat ogrožen obstoj našega naroda. Civilno prebivalstvo so fašisti in nacisti izgnali iz domov ali pa veliko huje – pošiljali v živinskih vagonih v taborišča, od koder so se le redki vrnili domov.
“Spomenik tukaj na Ponikvi je posvečen tistim, ki so za svobodo darovali največ – svoje življenje. To so žrtve fašizma in njihovih sodelavcev,” je povedal Ivan Dvoršek. Po nagovoru je besedu prepustil učencem OŠ Blaža Kocena Ponikva, ki so pripravili kratek recital v spomin na padle. Zapel je Mladinski pevski zbor Ponikva, ki ga vodi Marko Golež. Učenci so recitirali pesmi Karla Destovnika Kajuha, Nika Grafenauerja in drugih.
Komemoracija tudi na pokopališču
Po končani komemoraciji pri spomeniku padlim borcev, so se zbrani premaknili nekaj sto metrov nižje na ponkovško pokopališče. Svečko so najprej prižgali na grobu neznanega junaka, zadržali pa so se pri grobu Stanka Straška, ki je 1991 leta padel pod streli agresorja. Njemu v spomin je v imenu policistov, veteranov vojne za Slovenijo, spregovoril komandir PP Šentjur, Ludvik Petrič. V nagovoru se je spomnil 27-letnega miličnika Straška, ki je služboval v oddelku milice Medvode, prihajal pa je iz Boletine pri Ponikvi.
Proces osamosvajanja Slovenije se je začel že vsaj dve leti pred vojno – v leto 1989, ko je takratna milica preprečila Miting resnice in širjenje “Jogurtove revolucije” ter teženj takratne politike SFRJ. “Vojna za Slovenijo je bila kratkotrajna, vendar je tudi ta zahtevala smrtne žrtve in razdejanje po nekaterih krajih. Med padlimi za našo državo je bilo tudi šest miličnikov – Robert Hvalc, Bojan Štumberger, Željo Ernoić, Marjan Dobovšek, Franc Šuster in Stanko Strašek,” je povedal komandir Petrič.
Organi za notranje zadeve so bili med prvimi, ki so se zoperstavili agresiji Jugoslovanske ljudske armade, ki je želela s tanki preprečiti utopičen cilj – samostojno državo Slovenijo. V vojni je padlo 19 ljudi, ki so za našo državo dali tisto najsvetejše – svoja življenja. V spomin na dan, ko je zadnji vojak zapustil Slovenijo – 25. oktobra 1991 praznujemo tudi dan suverenosti. Zaključil pa je s stavkom: “Trudimo se, da se opisana zgodovinka dejstva nikoli ne pozabijo in da se zgodovinska resnica prenaša na mlajše rodove in zanamce.” (Jure Godler)
