Sveti Štefan, 20. 2. 2021 – Tudi Kulturno društvo Sveti Štefan v domačem kraju skrbi za ohranjanje ljubiteljske kulturne dediščine, društvo pa deluje že 27 let. Pri tem so zelo uspešni, saj so v zadnjih letih od Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) Slovenije prejeli 3. zlata priznanja za ljudsko petje. So tudi dobitniki več priznanj občine Šmarje pri Jelšah in Območne izpostave JSKD Šmarje pri Jelšah za dolgoletno delo in udejstvovanje na področju ljubiteljske kulture. Gonilo društva je Robert Samec, predsednik Kulturnega društva Sveti Štefan in vodja skupine Štefanski fantje, ki že 27 let delujejo na področju ljubiteljske kulture v občini Šmarje pri Jelšah.
Slovensko kulturno dediščino ohranjajo predvsem s prepevanjem zelo starih pesmi z izvirnim ljudskim besedilom. Samec je tudi vodja Vaških kuharjev, ki izvaja razne smešne melodije in stare koračnice na star, kmečki način, z doma narejenimi instrumenti, kot so pisker gajge ali činele, bršljanov list, ki ponazarja glas klarineta, in frajtonarica. Je tudi dolgoletni član in podpredsednik Folklornega društva Sveti Štefan, ki izvaja ljudske plese, stare več kot 100 let. Društvo izvaja tudi igre na odru, kot so Štefanska ohcet po starem in Odhod k vojakom pred 60 leti ter podobno.
Vzpodbujejo mlajše generacije
»Štefanski fantje in Vaški kuharji radi prepevamo in igramo stare ljudske pesmi, saj se slovenska ljudska pesem in beseda druži in nam daje dodatno energijo in voljo za naša življenja. Najbolj si želimo, da spodbudimo mlajše generacije , da ljudsko pesem spremljajo in prenesejo na svoje potomce. Dr. Anton Trstenjak je zapisal, da dokler je ljudska pesem v ljudeh še živa, narod še raste, je še mlad,« je povedal Robert Samec.
Štefanski fantje prepevajo stare ljudske pesmi večglasno, kjer vodilnemu glasu ostali glasovi pritegnejo. Natopili so na raznih kulturnih in drugih prireditvah po Kozjanskem in po Sloveniji. V organizaciji JSKD Šmarje pri Jelšah so večkrat nastopili na prireditvah in proslavah za kulturni praznik. Da bi njihovo pesem slišali tudi drugod, so lani posneli že tretjo zgoščenko, na kateri je 12 ljudskih pesmi z izvirnim besedilom. Vaški kuharji igrajo stare ljudske koračnice, ki so se igrale na raznih praznovanjih in obletnicah ter ob odhodih mladih fantov na služenje dolgega vojaškega roka. Velikokrat so koga presenetili ob praznovanju kakšne obletnice.
Folklorna dejavnost
V folklorni skupini pleše deset parov v starosti od 30 do 65 let. Plešejo stare kozjanske, štajerske in gorenjske splete plesov. Veliko so nastopili na raznih prireditvah, povezanih z ljubiteljsko kulturo v organizaciji občine in JSKD Šmarje pri Jelšah. Zadnje dve leti pa so bili tudi spremljevalna skupina Slakove glasbe, na dvajsetih koncertih po mnogih krajih Slovenije.
Med mestom in podeželjem je v ljudski besedi in pesmi razlika zelo velika že kar nekaj časa. Ljudska beseda in pesem je na podeželju spremljala človeka od rojstva do smrti, ob raznih dogodkih v njegovem življenju, snubljenju, porokah, ob odhodih k vojakom, na družinskih praznovanjih rojstnih dni, največkrat pa so pa so jo prepevali na likofih, kar v mestnih jedrih ni bilo mogoče.
“Ko ni bilo ne radia in ne televizije, so se fantje zbrali na vasi in tako se je ob večerih razlegalo njihovo večglasno petje daleč na okoli. Nasprotno so dekleta prepevala ob pranju perila, ličkanju koruze, luščenju fižola. Pridružili so se jim fantje in zapeli so iz srca. Slišala se je domača ljudska pesem, ki je značilna za naše kraje, za naše ljudi. Teh ljudskih običajev v mestih ni bilo, zato se je ljudska beseda in pesem na podeželju v ljudeh mnogo bolj ohranila in utrdila,« pove predsednik kulturnega društva.
»Vsi, ki se ukvarjamo z ljubiteljsko kulturo, si zelo želimo, da bi časi COVID-19 čim prej minil in bi se lahko vrnili na stare tirnice obujanja, ohranjanja in izvajanja slovenske kulturne dediščine. Zato je naš namen, ljudskih pevcev, Štefanski fantov, Vaških kuharjev in Folklorne skupine, ohranjati in širiti živo ljudsko pesem in ples v našem kraju in drugod ter pomagati slehernemu Slovencu ohraniti svoj ponos in pokazati korenine, iz katerih ta ponos raste. Štefanski fantje pravimo, da je slovenska ljudska pesem čudežna. Obogati tistega, komur je namenjena, in tistega, ki jo daje. Za to pa nikomur nič ne jemlje. Mi jo radi pojemo. Pojte jo z nami tudi vi,« je končal Samec. (Milenka Blažević, foto arhiv Roberta Samca)