Na velikonočnih voščilnicah, prtih in dekoracijah se ob pirhih pojavljajo tudi zajci. In kaj pravzaprav imajo zajci opraviti z jajci? Zajec je starogermanski simbol plodnosti, razširjen po vsem svetu, ki se je pojavljal že ob prazniku pomladi starih Germanov.
Zajci, ki se spomladi parijo, predstavljajo prebujenje pomladi in obenem ponovno rojstvo – tako so počasi postali velikonočni simbol, saj je ponovno rojstvo moč povezati s Kristusovim vstajenjem. Krščanstvo je velikonočne zajčke sprejelo prav tako kot še marsikatere druge poganske navade – ker so jih ljudje le stežka opustili, so jih vključili v velikonočno ikonografijo.
Danes je velikonočni zajec znan po tem, da otrokom prinaša pirhe, čeprav se nam zdi, da na podeželju še vedno nima neke posebne vloge. Pa vendar je ponekod v Sloveniji navada, da otrokom po vrtu, med grmovjem, v travi in med rožami skrijejo jajca, ki jih je “prinesel velikonočni zajček”. Otroci jih nato iščejo in tekmujejo, kdo jih bo našel večje število. Pirhi so se z leti spremenili v čokoladna jajčka in tudi pisanka danes ne pomeni več le pomaranče in jajc, ampak konkretna darila v obliki igrač, s katerimi so otroci že tako zasuti na vsakem koraku.
Ravno nasprotno od potrošniške mrzlice so člani Univerze za tretje življenjsko obdobje Ljudske univerze Šentjur tokrat ustvarjali s povsem naravnimi in dostopnimi materiali – s koruznim ličjem. Iz ličja so nastajali velikonočni zajčki, ki jih lahko uporabimo kot držala za jajčka ali prtičke. Delavnico je vodila Brigita Kerin, ustvarjalka s certifikati svojih izdelkov iz ličja.
Delavnica se je končala z željo, da bi novo znanje prenesli na svoje bližnje, na otroke in vnuke ter z njimi kakovostno in ustvarjalno preživeli svoj čas. Tak čas je zagotovo večje darilo od najdražje igrače, ki kaj kmalu pozabljena obleži v kotu. Na naslednjem srečanju bodo člani spoznali 5 tibetanskih vaj pomlajevanja – vrelec mladosti. (AP)
