11.1 C
Šentjur pri Celju
22/02/2024
sentjur.net

Vražički s plesom obeležili 20-letnico delovanja

Šentjur, 20. 1. 2024 – Plesalke in plesalci Mladinske folklorne skupine Lintvar so v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur proslavili 20-letnico delovanja. “Skupaj so preplesali že dvajset pomladi, začeli z otroškimi koraki, odplesali v odraslost, svet življenja. Folklora pa je ostala njihova stalnica, ljubezen, strast, ki traja,” so uvodoma napovedali slavljence mladi moderatorji Petra, Aneja in Martin. Litvarci so koncert otvorili kar s plesom s kuhlami in svoje plesalke nagnali “skuhajte na raje kaj”, a te jim niso ostale dolžne in jih s kuhlami nagnale iz odra.

Vražički

Čeprav so plesalci in plesalke MFS Lintvar še vedno razmeroma mladi, so na oder vseeno stopili tudi njihovi otroci. Legitimni naslednjiki njihove skupine, ki sicer do ljubezni do folklore stopajo z majnimi – otroškimi koraki, mogoče pa jih bomo prav na tem odru videli plesati čez dvajset let. Nastopili so Lana, Oskar, Zala, Vid, Klara in Neja, ki so poželi tudi nekaj smeha in na koncu tudi navdušen aplavz. Tudi Lintvarci so bili nekoč njihove starosti in majhni ter razigrani otroci, ki so obiskovali drameljsko, goriško in šentjursko šolo, kjer so se prvič začeli učiti plesnih korakov. Ker pa so bili razigrani – pravi mali vražički, so se odločili za ime Lintvar, kar pomeni vragec. Vsi tisti, ki so se takrat prvič učili folklorne splete na šolah, pa seveda niso več člani te skupine. Nekaj pa jih je vendarle ostalo in vse povezuje ljubezen do plesa in igranja.

Lintvarji pa so nadaljevali s spletom Koprivo slanca pomori, men pa deda ne more, s pletom, ki je nastal prav na osnovi porok, ki so se dogajale v skupini do sedaj. Gre za splet, kjer so plesalci, pevci in godci prikazali  pripravo na poroko, obred dekliščine in fantovščine. Naslednji so na šentjurski oder stopili pevci iz Jakoba, ki so se tokrat iz Vokalne skupine Jakobčani, preimenovali v Ljudske pevce iz Jakoba.

Spomnili so se intenzivnih vaj

 Vsakemu delu na vajah in nastopu se prileže tudi sprostitev. Lintvarci so se sproščali tudi na intenzivnih vajah. Najraje se spominjajo tabora v Cerknici, kjer so raziskovali okolico, šotorili, spletli tesna prijateljstva, se z avtom peljali do jezera, a jih je bilo v avtu občutno preveč. Počeli so vse samo intenzivno vadili ne, se danes spominjajo. Obodili so tudi kratke spomine tudi na intenzivne vaje na Krvavcu, Mlačah, Dramljah, Resevni … Skozi celoten koncert pa so se na projekciji vrtele dokazne fotografije. Na odru so vedno razigrani, igrivi, sproščeni, znajo uživati. Plesati folkloro je privilegij, vsa ta ljudska izročila imajo svoj čar.  Ustvari se prijateljstvo, ki jih delajo srečne in posledično zadovoljne in seveda mlade. Saj pravijo, star postaneš, ko nehaš plesati in peti,” sto povedali moderatorki.

Dogodivščin na v 20. let trajajočem plesu ni zmankalo. Bolgarski folkloristi so celo hoteli kupiti eno od plesalk. So pa na natopu, ko so plesali z litrom vina na glavi, tega nekoč tudi razbili, gledalci pa so ob tem navdušeno ploskali. Tudi na tokratnem koncertu so zaplesali s steklenico vina na glavi in ta se je držala kot pribita glave. Zaplesali so še dva plesa Maširjanka, Štajeriši in Sotiš ter Kterga najrajš ima. Plesalci MFS Lintvar pa se redno udeležujejo tudi srečanj ljudskih pevcev in godcev, kjer redno dosegajo državno raven ljudskega igranja. Predstavili pa so se tudi ljudski godci skupaj z Zelčevim Francijem (Francem Jazbinškom) in zaigrali tudi skupaj.

Zahvala Tanji Gobec

Čeprav ponavadi nekje v ozadju pa je za ustanovitev Lintvarcev in njihove uspehe kriva Tanja Gobec, ljubiteljica in odlična poznavalka vsega kar nas spominja na stare čase. Vsi člani folklorne skupine Lintvar so si enotni, da kljub temu, da jim je kdaj zatežila ali po domače tečnarila, jih je povezala med seboj in obdržala skupaj. Z leti so postali zaupniki, prijatelji. Z njimi se smeji, sodeluje v bedarijah, jih vzpodbuja, tu pa tam še vedno malo teži, ampak vzeli so jo za svojo, tako kot ona njih in kljub temu, da včasi ne pazijo ravno na besede, ji želijo povedati, da jo imajo radi in, da želijo, da jih skupaj še kam popelje.

Plese uči Anja Zupanc, ki je pri skupini že od vsega začetka, torej vseh slovesnih 20 let. Ima tudi nekaj pridnih sodelavcev saj si je v tem času, kot marikdo drug, ustvarila družino, ima male otročiče in zahtevno službo. Torej so prijazni sodelavci, kot Kristina Kaučič zelo dobrodošli. Njihov strokovni svetovalec pa je Bogomir Brložnik.

Priznanja pevcem

Ob okroglih obletnicah pa plesalci ali godci prejmejo tudi Marotova priznanja za večletno delo v skupini. Te je podelila vodja izpostave JSKD Šentjur Anita Koleša, ki se še dobro spominja njihovih začetkov. Bronasto Marotovo priznanje so prejeli Anže Ljubej, Teja Gorjup, Jasna Kalan in Metka Lavbič Gajšek. Srebrno Marotovo prinznanje je prejel Jure Tojnko. Najprestižnejša zlata priznanja pa so prejeli: Martin Gajšek, Žan Trupej, Žan Vodeb, Kristina Kaučič, Ana Videc, Matej Tanšek, Žiga Volavšek, Maša Volavšek in Anja Zupanc. Pred zadnjim nastopom Cis polko, pa so se plesalci zahvalili vsem, ki jim stojijo ob strani in jih vzpodbujali. Zaključili pa z željo: “Radi bi še plesali, upamo, da bomo tudi naše in druge  otroke navdušiti za ples, stare običaje šege in navade. To je naše bogastvo, ki ga nihče ne more vzeti.”

Sorodne novice

»Za stare, za mlade, za luštne ljudi …«

Urša Kajba

Na odrskih deskah bo igra Sinoči na vasi

Milenka Blažević

Prijateljstvo brez meja – Erasmus + projekt Discover and Create

Jure Godler

S plesom obudili čare in skrivnosti orienta

Jure Godler

Folklorniki iz Šentjurja na pohod

Tjaša Ferlež

Harlekinovci znova s plesom zaključili leto v Šentjurju

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več