8.4 C
Sentjur
28/01/2020
sentjur.net
Image default

Komentiramo: DRP kot novoletna zaobljuba

Šentjur, 12. 12. 2019 – Dolgoročni razvojni program občine Šentjur (DRP) je temeljni programski dokument, ki usmerja razvoj aktivnosti občine in zagotavlja njen razvoj. Občine ga pripravljajo na vsakih nekaj let, v teh dneh pa se zaključuje DRP 2014-2020. V tem pomembnem dokumentu se pripravi seznam prednostnih projektov, ki jih bo Občina Šentjur skušala izvesti v naših krajih v naslednjih letih. Gre za enega najpomembnejših aktov občine, kar je poudaril tudi župan mag. Marko Diaci, ki je na prejšnjih lokalnih volitvah volilne obljube vezal kar na DRP.

Izluščeni projekti, pomembni za regionalni razvoj, pa so tisti, na katere je občina dajala še posebej poudarek. Izmed naštetih 28 velikih projektov, ki skoraj vsak mnogokrat presega zmožnosti občinskega proračuna, je nekaj takih, ki so se v tem obdobju zaključili – Ipavčev kulturni center Šentjur, energetske sanacije osnovnih šol, ureditev etnoloških zbirk, delna izvedba vodno gospodarskih ukrepov ob Voglajni, Šentjur tour … Bistveno več je tistih, ki so ostali le na papirju, seveda zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ali pa ker sodijo v državne investicije – navezovalna cesta Dramlje-Šentjur, gradnja večnamenske športne dvorane Hruševec, razvoj turističnega območja Slivniškega jezera, delna prenova kulturne infrastrukture (Gorica pri Slivnici, Šentvid pri Planini, Blagovna), rekonstrukcija državnih cest, revitalizacija dela mestnega jedra – območje Alposa itd.

Že od zgoraj naštetega lahko razberemo, da je število projektov, pomembnih za našo prihodnost, tako veliko, da bi jih samo z lastnim financiranjem lahko izvedli do konca tega stoletja ali pa še nekaj sto let kasneje.

Lepo in prav, saj sestavljamo dolgoročni načrt. Vseeno pa bi moral takšen dolgoročni načrt imeti tudi kaj omejitev in realnih ciljev. Kakšni so torej naši cilji, če jih izvedemo tako majhen odstotek. DRP vedno primenjam z vedno bolj popularnimi novoletnimi zaobljubami.

Primer na otroški način

Do naslednjega leta bi si recimo rad kupil avto. Za to moram prihraniti 15.000 evrov. Pa na koncu leta ugotovim, da sem prihranil samo 2.000 evrov. Sem torej uspešen ali nisem?

  • Pravim, da nisem. Nisem kupil novega avtomobila, torej nisem izpolnil svojega cilja.
  • Pravim, da sem. Prihranil sem nekaj sredstev in naslednje leto mi bo zagotovo uspelo.

Tudi pri DRP je tako. Smo in nismo bili uspešni. Ampak zavedati se moramo, da so naši občinski cilji tako visoko zastavljeni, da jih je realno vse nemogoče izpolniti. Za uresničitev vseh projektov bi komaj zadostovalo nekaj državnih proračunov, ne občinskih. Ne govorim, da ne smemo imeti želja in vizije. Ampak ta vizija mora biti vsaj v nekem segmentu dosegljiva in uresničljiva. Če si jo vizionarsko zamišljamo 100 let po naši smrti, je čisto brezvezna vizija. Ker mogoče naši zanamci ne bodo delili iste vizije, pa tudi mi ne bomo imeli nič od tega.

Denar, ampak od kod?

Občina ima v svojem +- 15 miljonskem proračunu le nekaj milijonov prostih za investicije. Večina teh sredstev je namenjena za plače – občinska uprava, vrtci itd., nekaj jih je vezanih za odplačevanje kreditov za  projekte, ki smo jih izvedli v preteklosti. Ostane čez prste gledano kakšen dober milijon. Kdo si ne želi multimedijske športne dvorane v Hruševcu? Po okvirni oceni bi ta investicija stala 8 miljonov evrov. Občina je pridobila 1.3 milijona iz Eko sklada, za ostalih 6.7 miljone mora zgotoviti vire financiranja.

  • Država? Za investicije za šolsko infrastrukturo je za vso Slovenijo namenila pičlih 5 miljonov.
  • Evropski razpisi? Da, če bodo ugotovili v EU, da je to evropska strategija in bodo za ta namen razpisali sredstva.
  • Ne preostane nam drugega, kot da sami vložimo naša sredstva iz proračuna. Kar v primeru hruševske telovadnice vložimo prosta sredstva za naslednjih 10 let. To pomeni, da se v naslednjem desetletju ne bo zgodilo nič pomembnega pri nas, ker bomo vsi odplačevali to investicijo.

Zato mora občina biti s številnimi projekti v nizki preži na kakšne evropske razpise, za katere se dolgoročno niti ne ve, komu in za kaj bodo namenjeni. Zato potrebujemo številne projekte v DRP-ju. Nikoli ne veš, mogoče uspemo na kakšnem evropskem razpisu. Vzorčni primer je naš Ipavčev kulturni center Šentjur. Brez evropskih sredstev bi še danes sedeli na rumeno-črnih stolih in se spraševali A, to je kulturni dom?

Navezovalna cesta

Pa smo tam. Pred veliko več kot desetimi leti, ko sem bil še član podmladka LDS, sva s prijateljem Sebastjanom Jakličem sprožila idejo, da je promet skozi Šentjur moteč in začela z idejo o izgradnji šentjurske obvoznice. Zbrala sva okoli 560 podpisov občanov in jih poslala v Ljubljano.

Ne govorim, da sva bila res prva s to idejo. Bila pa sva prva, ki sva za to nekaj naredila.

Te informacije se res nikoli ne izpostavi v nobeni debati! Šele potem se je začelo premikati. Vložitev amadmajev s strani naših dveh poslancev Jurija Malovrha in Marka Diacija, pa risanje črt obvoznice na zemljevid občine, pa civilna inciativa proti trasi, pa dokončanje priprave projekta s strani občine in večno čakanje na blagoslov države – kjer smo še danes. S tem, da je ocenjena vrednost navezovalne ceste narasla na 90 milijonov evrov.

Pa je prav, da je navezovalna cesta v našem DRP-ju. Da, seveda je. Pa se bomo vozili v naslednjem desetletju po njej? Ne vemo, ker držijo škarje in platno v Državnem zboru RS v Ljubljani. Jo lahko financira občina sama? Seveda ne. Razen če se zanjo želimo zadolžiti za naslenjih 100 let.

Kaj pa možganski trust?

Bil sem na zadnjem sooblikovanju DRP 2021-2030 za Mestno skupnost Šentjur. Pred tem so bili sestanki, kjer so padale številne ideje po vseh krajevnih skupnosti. Bilo nas je celo 10. Od tega osem mestnih svetnikov in še dve občanki.

Nam je samo toliko mar, kaj se dogaja – ne z občino, ampak z ožjim okoljem, v katerem vsak dan živimo?

Je res samo deset tistih, ki nam je mar, kaj se bo v prihodnosti dogajalo s Šentjurjem? V imenu mestnih svetnikov je naše želje podal predsednik MSŠ Zdenko Horvat, ki smo jih predhodno uskladili. Navezovalna cesta, mestni park, varovana stanovanja v Domu starejših Šentjur, telovadnica v Hruštevcu, garažna hiša v centru, gasilski dom, ureditev Mestnega trga, ureditev od gospodarskega poslopja v zgornjem trgu za prireditve, pomožno igrišče, prehod za pešče pri Padežniku proti Dolam.

Kaj opažam?

Roko na srce, nič nam ne manjka. Nič, brez katerega ne moremo več živeti. (Če bi bil izpad interneta ali celo elektrike, bi bilo grozno.) Drži, da skozi Šentjur vozi kolona tovornjakov, da se tresejo poslopja, ampak polno naloženi tovornjaki v center niti ne smejo zapeljati. Torej bi morali pristojni organi redno začeti izvajati nadzor in tehtanje tovornjakov.

Osebno me najbolj žalosti, da mesto izgublja dušo.

Meščani smo postali neka žalostna bitja, nepovezana med seboj, skregani zaradi politike, službe, pomanjkanja časa in tudi denarja. Včasih z veseljem pridem na “periferijo”, kjer se začuti povezanost ljudi. Recimo, prav srečen sem bil nekajkrat na Ponikvi. Pripravijo mladi stand up – v Šentjurju bi prišlo nekaj deset ljudi, na Ponikvi pa vsi, dobesedno vsi krajani Ponikve. To pogrešam pri nas meščanih.

Šmarje pri Jelšah

Prav tako so nekateri dogodki narejeni “zelo na pol”. Organizatorji krivdo za neobisk zvračajo celo na izvajalce programa, ki pridejo zastonj pet in igrat. Hvalabogu za Marjana Bohorča, ki je pred kratkim odprl nov objekt, ker drugače bi ostali še brez spodobne gostilne. Recimo v Šmarju pri Jelšah, ki ga ponavadi gledamo zviška, imajo kar tri odlične gostilne in vse delajo in vse so prenovljene.

Tudi božični program, ki ga pripravljajo v Šmarju, je bolj dodelan od našega, da o okrasitvi mesta in prazničnem vzdušju sploh ne govorim. Je res vse povezano z denarjem? Če bi za to, da bi se občani vsaj za trenutek ustavili, poklepetali med sabo, poslušali odlične skupine, uživali v kuhančku, bi res nepovratno in brezveze zapravili 30, 40 tisoč evrov. Je vredno?

Spomnim se ognjemeta – če me spomin ne vara, ga je zadnji na občinske stroške pripravil župan Malovrh. Bilo je res lepo, usklajeno pokanje, ne vsak zase, pa na svojem bregu. Seveda smo ga takoj nabili na pedistal, ker je zapravil nekaj stotisoč tolarjev. Vendar je vseeno bilo lepo, ko smo skupaj gledali v nebo in nekateri smo si to novo leto zapomnili.

Predlagam, da se začne vlagatI v ZADOVOLJSTVO občanov.

Jaz nočem živeti v spalnem naselju. Moj kraj mora biti srečen, vesel. Da se bomo ob sprehodu ob Pešnici pozdravljali v slovenskem jeziku, skupaj pobirali pasje drekce in jih metali v temu namenjene koše za smeti. Da bodo igrišča ponovno polna … Želim si, da bi večje prireditve prevzel na novo ustanovljen Zavod za kulturo in turizem Šentjur, ki bi imel dovolj sredstev, da bi se lahko začelo v Šentjurju izvajati odlične dogodke, festivale. Res prava kultura v mestu Ipavcev. Da ne omenjam turizma. Napram Šmarju pri Jelšah, ki lahko ponudi le Muzej Baroka, imamo pri nas toliko neizkoriščenih turističnih biserov – Ipavce, Slivniško jezero, Rifnik, Izvire Dobrina, velikonočnico, jamo mlinskih kamnov …

Moja predloga za DRP sta …

  • ustanovitev Zavoda za kulturo in turizem Šentjur, z dovolj velikimi sredstvi za delovanje in izvajanje projektov,
  • začeti odkupovati vse pomembne kulturno-turistične destinacije in dostope do njih, ki so v privatni lasti in danes žalostno propadajo, ker lastniki ne zmorejo ali ne znajo to izkoristiti. Grad Rifnik, arheološko najdišče Rifnik, Gustavova hiša v Zgornjem trgu, parcele okoli Slivniškega jezera, prostore, ki so strateškega pomena in z nakupom še nismo zamudili …

To je to z moje strani. In hvala tistim, ki ste vztrajali do konca tega komentarja! (Jure Godler)

Sorodne novice

Kolumna: Hvaležnost je ekonomsko upravičena!

Bogdan Rahten

Kolumna: Kaj je tisto, kar si moramo zares (za)želeti?

Bogdan Rahten

Vabimo: Začenja se dogajanje ob mestnem ognjišču

Jure Godler

Kolumna: Vse je v glavi in najboljše je, ko je prazna!

Bogdan Rahten

Kolumna: Kdaj lahko človek zaupa sebi

Bogdan Rahten

Kolumna: Jaz sem že v redu, krivi so drugi!

Bogdan Rahten
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več