Šentjur, 19. junij 2026 – Skoraj en teden pred dnevom državnosti so na Mestnem trgu v Šentjurju počastili 35. obletnico samostojne Slovenije. Rdeča nit osrednje občinske slovesnosti, ki jo že vrsto let pripravljajo člani Pihalnega orkestra Šentjur je bila narečna popevka, za katero so aktivirali najboljše šentjurske in dobjanske pevke in pevce.
Slovesnost so odprli praporščaki veteranskih, domoljubnih in gasilskih organizacij, ki so ob zvokih slovenske himne ustvarili slovesno in dostojanstveno vzdušje. Med občinstvom so bili župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci, podžupanja Silva Koželj, poslanka Državnega zbora Republike Slovenije Jelka Godec ter častna občana Mihael Bučar in Albina Karmuzel. Že uvodne besede voditelja Vida Palčnika so spomnile, da Slovenija letos praznuje 35 let samostojnosti – obdobje, ki ga je slovenski narod dolgo pričakoval in ga danes soustvarjamo z odgovornostjo do prihodnjih generacij. Posebej je bilo poudarjeno bogastvo slovenske naravne in kulturne raznolikosti ter pomen ohranjanja jezika, tradicije in skupnih vrednot v času, ko svet postaja vse bolj negotov.
O odgovornosti, prihodnosti in domovini
V osrednjem delu slovesnosti je zbrane nagovoril župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci. V govoru je razmišljal o pomenu državnosti, domovine in odgovornosti, ki jo nosimo državljani, ob tem pa se je večkrat oprl na misli slovenskih literatov. Uvodoma je poudaril, da je država postala del vsakdana, zato se njenega pomena pogosto zavemo šele ob praznikih. »Naša država je del nas, vsakega od nas. V desetletjih smo jo ponotranjili, postala je nekako samoumevna,« je dejal in dodal, da slovenske identitete ni mogoče razumeti brez jezika, kulture in ustvarjalcev, kot so Primož Trubar, France Prešeren, Anton Martin Slomšek ter šentjurskih Ipavcev.
Ob 35-letnici samostojne Slovenije je spomnil, da je bila pot do lastne države mogoča predvsem zaradi enotnosti ljudi. »Človeški faktor je bil odločilen leta 1990. Plebiscitarna odločitev, enotno ljudstvo – en velik ‘da’ za samostojno državo,« je poudaril. Ob tem je opozoril, da se danes pogosto preveč ukvarjamo z delitvami in premalo s prihodnostjo. Po njegovih besedah družbo še vedno bremenijo ideološki spori in politična razklanost, zaradi katerih »gledamo v vse smeri – nazaj, levo, desno – ampak naprej in v prihodnost pa že bolj malo.«
Župan je razmišljanje o državi povezal tudi z vrednotami, ki bi morale povezovati vse državljane. Ob tem je navedel misel pesnika Borisa A. Novaka: »V prvi vrsti je državnost pokončna drža, a tudi odprtost do sosedov in odgovornost za besedo.« Prav odgovornost za izrečeno besedo je po njegovem ena izmed vrednot, ki jih sodobna družba vse bolj izgublja. Dotaknil se je tudi razmer v Sloveniji in svetu in poudaril, da mir, svoboda in varnost niso več samoumevni. »Slovenci imamo prostost, svobodo in mir. Skrajni čas je, da jih začnemo ceniti,« je dejal ter opozoril, da bo treba vrednote demokracije, državnosti in domovine ohranjati predvsem z voljo ljudi in ne z orožjem.
Nagovor je zaključil z mislijo, da se za demokracijo, državnost in domovino ne smemo boriti z delitvami ali silo, temveč z odgovornostjo, sodelovanjem in voljo ljudi. Ob tem je obiskovalcem zaželel prijetno praznovanje in čestital ob prazniku Republike Slovenije.
Narečna pesem
Letošnja slovesnost je izstopala tudi po skrbno zasnovanem kulturnem programu. Organizatorji so se odločili, da osrednje mesto namenijo slovenskim narečjem, ki predstavljajo eno največjih posebnosti slovenskega jezika. Prav zato so šenturski pihalci pod vodstvom Petra Tovornika skupaj z vokalnimi solisti občinstvo popeljali skozi izbor prepoznavnih skladb Festivala narečna popevka – najstarejšega slovenskega glasbenega festivala, ki je prvič zaživel že leta 1962. Čeprav festivala zadnja leta ni bilo, je njegova glasbena dediščina na šentjurskem odru znova zaživela v novi preobleki.
Večer se je začel na Štajerskem z narečnim potpurijem in priljubljeno skladbo Dežela Štajerska, nato pa je občinstvo skozi glasbo obiskalo še druge slovenske pokrajine. Zazvenele so skladbe Moje dekle, Krašovc, Tiha voda vejke grabne dieva, Moj šocej, Čuj ti, Usoda Ciganka in Slovenija, najlepša si dežela. Med posameznimi glasbenimi sklopi pa so obiskovalce z narečnimi napovedmi po Sloveniji popeljali Dominik Gračner, Edith Costo in Danijel Berden.
Na odru so skupaj s Pihalnim orkestrom Šentjur nastopili Teja Leskovšek, Mateja Rajh Jager, Valentina Černe, Luka Černe, Primož Hladnik, Matevž Pušnik, Gregor Kolar, Matic Plemenitaš in Vid Palčnik. Z raznolikimi interpretacijami so dokazali, da narečna pesem še vedno nagovarja občinstvo ter ostaja pomemben del slovenske glasbene in kulturne dediščine. Večino zaigranih popevk pa je za pihalni orkester priredil njihov dirigent in skladatelj Peter Tovornik.
Slovesnost se je zaključila z venčkom narečnih popevk in skladbo Šentjurčani, ki je obiskovalce pospremila v praznični večer. Praznovanje dneva državnosti ni le spomin na zgodovinske dogodke, temveč opomnik na bogato kulturno izročilo, ki ga tudi skozi glasbo in narečja ohranjamo živega. (Jure Godler)
