Šentjur, 28. 8. 2026 – V Galeriji Zgornji trg Šentjur so v sklopu Šentjurskega poletja odprli samostojno razstavo Zorice Kujavec z naslovom Trenutna občutja. Članica Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur se predstavlja z deli, v katerih se prepletajo njena razpoloženja, spomini in motivi, ki jo nagovorijo v vsakdanjem življenju. Odprtje so z orientalskimi plesi obogatile članice skupine Sayyidah.
Naslov razstave povzema način, na katerega se Kujavčeva loteva ustvarjanja. Na platno prenaša tisto, kar v določenem trenutku začuti, vendar pri tem, kot je poudarila v pogovoru ob odprtju, daje prednost prijetnim podobam. »Ko se v meni nekaj zbudi, to potem dam na platno. Če je le mogoče, ne slabih stvari, ampak tisto, kar je luštno in lepo. Ko nekaj vidim, dobim idejo,« je pojasnila slikarka. Razstava je zanjo pomemben ustvarjalni mejnik. V preteklosti je sicer že razstavljala v različnih ustanovah in na Dobrni, vendar brez spremljevalnega dogodka, kakršnega so ji tokrat pripravili v Šentjurju. Ob odprtju ni skrivala ganjenosti in presenečenja nad pozornostjo, ki so ji jo namenili organizatorji, društveni kolegi in obiskovalci.
Slike, polne živih barv
Zbrane je v imenu Občine Šentjur nagovorila podžupanja Silva Koželj. Poudarila je, da razstava obiskovalcu ponuja priložnost, da se ustavi in svet za trenutek pogleda skozi oči umetnice. »Zorica Kujavec s svojimi slikami ne razstavlja samo svojih del, ampak z nami deli tudi del sebe – svoj pogled, občutke, ustvarjalnost, trenutke, ki jih je ujela na platno, in delček svoje umetniške poti,« je povedala Koželjeva. Dodala je, da vsaka slika nosi svojo zgodbo, umetnost pa gledalcu omogoča, da jo doživi po svoje. Prav v tem vidi njen čar: človeka lahko ustavi, nagovori in mu pokaže nekaj, česar sam prej morda ni opazil. Ob tem je izpostavila tudi pomen Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, katerega člani s svojim delom bogatijo kulturno življenje kraja.
Dolgoletne članice društva se je razveselila tudi njegova predsednica Mojca Sivka. Poudarila je, da je Zoričin značaj mogoče prepoznati tudi v njenih slikah. »Zorica slika tako, kot se počuti, njene slike pa so polne svetlih in živih barv. Še motiv, ki je temačen, zna popestriti z živimi dežniki in barvami. To se mi zdi najlepša prispodoba zanjo, saj je vedno polna življenja, nasmejana in pozitivna, tudi takrat, ko je najtežje,« je poudarila Sivka.
Od Srbije, Berlina do Šentjurja
Zorica Kujavec se je s slikanjem začela resneje ukvarjati nekoliko pozneje, ko so njeni otroci postali samostojni. Da ima likovni talent, pa je vedela že v otroštvu. Njena nadarjenost je bila opažena že v osnovni šoli, kjer je bila za svoje likovno delo tudi nagrajena. »Pri likovnem pouku sem bila z mislimi povsem pri tem, kar smo morali narisati. Vsa sem bila v sliki in učiteljica je to znala ceniti,« se je spomnila. Takrat si ni predstavljala, kam jo bo vodilo življenje, niti tega, da bo nekoč svoja dela predstavljala na razstavah. Rojena je bila v Srbiji, od leta 1968 pa je živela v Berlinu. Ustvarjala je tudi tam, med drugim je za prireditve v tamkajšnji župniji slikala velike odrske podobe in svetnike.
Članica Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur je od leta 2016. Redno se udeležuje likovnih kolonij in ekstempórov, ustvarja pa tako v Sloveniji kot v Berlinu. Kot pravi, med obema okoljema pri ustvarjanju ne čuti bistvene razlike. Bolj kot mir ali mestni vrvež jo pritegne vse, kar je nekoliko drugačno in ni del vsakdanjega ponavljanja.
Cvetje kot izraz lepih misli
Med njenimi najljubšimi motivi je cvetje. Razlog je preprost: rože ljudi razveselijo, z njimi se lahko zahvalimo ali nekomu brez veliko besed sporočimo nekaj lepega. »Vsakega cvetje razveseli. Ko vidiš kakšno rožico, si rečeš, kako je lepa. Če se želiš komu zahvaliti ali mu povedati nekaj lepega, pa mu podariš rožo,« je svojo naklonjenost motivu pojasnila Kujavčeva. Njeno ustvarjanje kljub temu ni omejeno le na cvetlične motive. Riše tudi živali in portrete, vendar vseh svojih del tokrat ni razstavila. Nekaj jih je, kot je hudomušno pripomnila, prihranila za prihodnje razstave.
Pri pripravi samostojne razstave so ji ob strani stali društveni kolegi in mentorji. Posebej se je zahvalila Ivu Brodeju, Martinu Čaterju in Mojci Sivka, ki so jo spodbujali, naj se odloči za ta korak. Priznala je, da bi ob vnaprejšnjem vedenju, kako velik dogodek jo čaka, morda celo rekla ne. Po odprtju pa ji ni bilo žal. »Današnjega dogodka ne bom pozabila. Ostal bo z menoj in v mojem srcu,« je dejala.
Občutja tudi skozi ples
Rdeča nit večera niso bila le občutja, ujeta na platna, ampak tudi tista, izražena skozi gib. Kulturni program je oblikovala Orientalska plesna skupina Sayyidah, ki jo vodi Brigita Žaler. V skupini plešejo plesalke različnih generacij, njihove vaje pa potekajo v Dramljah in na Ptuju. Na šentjurskem odprtju so se predstavile ptujske plesalke. Večer so začele z nežno koreografijo s tančicami, nadaljevale s svilenimi pahljačami, ob koncu uradnega dela pa občinstvo razgibale še z živahnim ritmom bobnov. Razstava Trenutna občutja obiskovalcu odpira prostor za pogled, razmislek in lastno doživetje. Prav v tem dialogu med slikarkinimi in gledalčevimi občutji razstava zares zaživi. (Jure Godler)
