Blagovna, 9. 5. 2014 – Blagovška telovadnica je gostila srečanje odraslih folklornih skupin v organizaciji JSKD Šentjur. Obisk revije je bil slab, toliko bolje od obiskovalcev pa so se odrezale nastopajoče folklorne skupine. Srečanje je otvorila Otroška folklorna skupina OŠ Dramlje s plesom Matija hruške prodaja in koze napaja. Po uvodnem plesu in seveda med vsako skupino je oder z medplesnim nastopom in napovedjo prihajajoče skupine zavzela Nina Gajšek. Nato pa se je začelo zares. Prva se je predstavila Folklorna skupina KD Blagovna s spletom prekmurskih plesov pod umetniškim vodstvom Katarine Pavlič. Sledila je FS KUD Dobrna, katere vodi Ida Hrovat, prikazali pa so splet plesov vzhodne štajerske. Sledili so jim najmlajši od tekmujočih skupin, Mladinska folklorna skupina Lintvar, katere je vodja Anja Lavbič naučila splet plesov z naslovom Po vzhodno-štajerskih koncih. Kot zadnji pa so na oder stopili člani Folklornega društva Šentjur. Bogomir Brložnik je pri njih zaslužen, da so belokrajnske plese odplesali tako suvereno.
Ocena: perspektivno
Celotno revijo je s svojim budnim očesom spremljal tudi strokovni ocenjevalec iz Prlekije, Marko Rus, ki se z ocenjevanjem folklornih skupin srečuje letos prvič. »Sedaj pridobivam izkušnje. V Sloveniji je sedem ocenjevalcev. Nekateri so na tej poziciji že mnoga leta, zato se mladi od njih marsikaj naučimo. Mi, mladi, pa vidimo plese verjetno malo drugače, mogoče kdaj vidimo kaj, česar starejši ne vidijo.« Po izobrazbi je sicer meteorolog, ljubiteljsko pa se s folkloro ukvarja osem let. Najprej je začel plesati pri domači starejši folklorni skupini, nato pa so mladi izrazili željo po ustanovitvi svoje skupine. V skupini Leščeček od leta 2012 deluje kot umetniški vodja, kot plesalec pa deluje tudi v akademski folklorni skupini France Marolt. »Folklora ni le ples. Je veliko več. Je druženje, osebno zorenje, spoznavanje, psihologija, diplomacija …«
Ko smo ga prosili za mnenje o srečanju, je povedal: »Vaše skupine me nikakor niso razočarale. V vašem kraju ni bojazni, da bi folklora šla v pozabo, saj smo na reviji videli tudi precej mladih. Pozdravljam prepletanje generacij pri delovanju skupin in prenašanje izkušenj iz starejših generacij na mlajše. Tako se je namreč tudi v preteklosti znanje plesov prenašalo iz roda v rod. Kakšna starejša ženska je zgrabila mladeniča in ga odpeljala plesat. Ko ga je nekajkrat pohodila, ker korakov ni znal, je bil v izogib temu moral naučiti korake. Problem modernih plesov je, da so prehitri. Saj na hiter tempo ne moreš plesati lepo. To je samo divjanje. Počasen tempo pa pokaže kvalitete plesanja.« (Z. B.)