Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) ima po vsej državi 59 območnih izpostav. Predstavlja kulturno, svetovalno, izobraževalno in posredniško institucijo za različne ljubiteljske kulturno-umetniške dejavnosti. Z novim letom je do zamenjave prišlo v vodstvu šentjurskega javnega sklada kulturnih dejavnosti. Po dolgih letih se s tega mesta poslavlja Anita Koleša, ki odhaja v pokoj. Šentjurska območna enota zajema območje občin Šentjur in Dobje, odslej jo vodi Šentjurčan Jure Godler, publicist, urednik, novinar, oblikovalec in predvsem velik ljubitelj kulture.
Zakaj ste se odločili sprejeti ta izziv in pravzaprav zapustili novinarstvo?
S kulturo se ukvarjam večino svojega odraslega življenja. V teh treh desetletjih mi je kultura prirasla k srcu in življenja brez participacije v njej si sploh ne predstavljam več. Sem aktiven kulturnik, predsednik Kulturnega društva A Vista, že več kot desetletje sodelujem tudi v Zvezi kulturnih društev Šentjur. Zato se na novem delovnem mestu počutim kot riba v vodi (smeh, op. p.). Moja predhodnica Anita Koleša je v več kot dvajsetih letih vodenja izpostave tlakovala pot šentjurske kulture in postavila visoke standarde. Za to ji moramo biti kulturniki tudi hvaležni. Kultura in novinarstvo sta pri meni prepletena, med njima so številne sinergije. Še vedno trdim, da se brez novinarskega zapisa dogodka, ki ga organiziraš, ta dogodek pravzaprav ni zgodil. Morajo pa tudi kulturniki biti proaktivni, vabiti novinarje na svoje dogodke in jim tudi občasno stopiti naproti. Rad imam kulturo in da sem dobil priložnost profesionalno opravljati nekaj, kar sem leta delal ljubiteljsko, me napolnjuje s srečo in zadovoljstvom.
Kateri so cilji in izzivi, s katerimi se boste pri svojem delu ukvarjali?
Kulturo si predstavljam kot cvetoče drevo. Ima številne cvetove, med njimi pa je nekaj malega resnično izjemnih. To so naša društva, ki s svojim delom presežejo lokalni okvir. Večina cvetov resda ne cveti tako mogočno, ampak samo skupaj lahko tvorijo prekrasno in cvetoče drevo kulture. Veliko kulturnih društev ima težave s članstvom, ki jim počasi in vztrajno pada ter se stara. Mladi so razpeti med družbena omrežja in šolo, delovno aktivni ljudje med službo in družino. Ljubezen do kulture moramo mladim privzgojiti že v rani mladosti in v osnovnošolskih letih, s prepevanjem v zborih, šolskih bendih, igranjem v gledaliških skupinah, lutkovnih skupinah, udejstvovanjem v folklori in plesu itd.
Pri nas imamo kar nekaj zglednih primerov, kako se osnovnošolski učitelji uspešno zavzemajo in mladim kažejo tudi pot v kulturo. Izpostavljam Mešani pevski zbor Zarja iz Šentvida pri Planini in Mešani zbor Sonce, v njiju mlade, ki so zapustili osnovnošolske klopi, tako uspešno navdušijo, v tem primeru za petje, da se pridružijo tudi k domačemu odraslemu pevskemu zboru. Z mladimi se ukvarjajo tudi v Društvu Skrinja, ki organizira folklorni krožek v šoli in tako mlade navdušuje za folkloro. Pregovor, da ti mora biti kultura položena v zibelko, ni povsem iz trte izvit. Mladi so dovzetni za kulturo, kar kaže množična udeležba učencev na zborovskih, gledaliških, folklornih in drugih srečanjih. Večje vključevanje mladih v kulturo pa je velik izziv. Računam, da bom o dobrih praksah izvedel kaj več tudi od drugih izpostav JSKD.
Mislite, da vam bodo izkušnje iz novinarstva pomagale pri trenutnem delu?
Z novinarstvom sem zagotovo pridobil širši pogled na našo kulturo. Lažje razumem težave kulturnih društev in sem seznanjem z njimi. Prav tako zelo dobro poznam tudi delovanje društev in vem, česa so sposobna. Zavedati se moramo, da vse te kulturne dogodke naši ljubiteljski kulturniki pripravljajo brezplačno in prostovoljno. Zato, ker želijo prispevati k bogatejšemu okolju, v katerem živimo. Če bi kulturo gledali na način, da je udeležba rednih vaj ali organiziranje dogodkov samo odvečno delo, potem bi lahko zaprli vrata vseh kulturnih društev. Kultura je tista, ki ti napolni dušo, ti daje možnost navezave novih stikov, prijateljstev. Drži, ampak to delo je plačano z aplavzi na nastopih.
Je kultura doma v krajih občin Šentjur in Dobje?
Zame je Šentjur zibelka kulture. V tam malem kraju so živeli resnično izjemni ljudje: Alojz, Benjamin, Gustav in Josip Ipavec, Anton Martin Slomšek, Blaž Kocen, Valentin Orožen in še bi lahko našteval. Zavedati se moramo, da je tu nastala prva opereta Tičnik Benjamina Ipavca, prvi slovenski balet Možiček Josipa Ipavca, tu je nastala tudi njegova komična opera Princesa Vrtoglavka, za katero je libreto napisala Mara Čop – Berksova iz Blagovne. Naši predhodniki so bili izjemni. Veseli pa me, da se kaže tudi naslednji rod skladateljev in umetnikov pri nas. Mogoče bomo tudi o njih nekoč pisali knjige in poveličevali njihova dela.
Kaj sploh je ljubiteljska kultura?
Ljubiteljska kultura je ustvarjanje umetniške in kulturne dejavnosti, ki jo opravljajo ljudje zaradi lastnega interesa, hobija ali strasti. Kot že ime pove, te dejavnosti ljudje ne opravljajo za zaslužek, ampak predvsem v svojem prostem času. Pri nas je ljubiteljska kulturna dejavnost zelo razvita in njen temelj so številna kulturna društva. Pri nas, v Občini Šentjur, deluje 31 kulturnih društev in eno društvo v Občini Dobje. Govorim o društvih, ki so včlanjena v Zvezo kulturnih društev Šentjur, izvajajo svoj program in so za to praviloma sofinancirana iz občinskega proračuna.
Četudi smo v ljubiteljski kulturi sami amaterji, pa nas v društvih vodijo tudi strokovno usposobljeni ljudje, to so zborovodje, umetniški vodje itd. Naloga JSKD je tudi ta, da umetniškim vodjem nudimo tako strokovne in izobraževalne tečaje, da si pridobijo dragocene izkušnje. Ravno tovrstna izobraževanja, kot tudi izobraževanja drugih kulturnikov so pomembna naloga sklada.
Zakaj se ljudje z ljubiteljsko kulturo ne ukvarjajo še bolj?
Čas, prioritete in nadarjenost. Žal ima tudi ljubiteljska nekatere meje. Človek, ki nima posluha, ne more postati pevec, tako kot ne more postati likovni umetnik človek, ki nima talenta za to. Zavedati se moramo, da so redke službe, ki se končajo ob 15. uri. Službi sledijo obveznosti in družina. Za protočasne dejavnosti ostane razmeroma malo časa. V mestnih središčih imajo ljudje številne možnosti, kje in s kom preživeti nekaj uric, vse od klepetanja na kavici, drugih prostočasnih športnih dejavnosti, nakupa do obiska kakšnega koncerta ali glasbenega nastopa. Ljubiteljski kulturnik pa čas posveti piljenju fraz, novim plesnim korakom, risanju. Vsako udejstovanje na području kulture človeka nagradi z novim znanjem in zato to ni proč vržen čas.
Kakšen je interes med mladimi za ljubiteljsko kulturo?
Z mladimi je danes precej težko, njihov čas pa je tudi precej odmerjen. Kot sem že omenil, mlade je treba usmerjati v kulturo že od mladih nog. Vabljenje mladih v skupino, kjer delujejo pretežno starejši ljudje, navadno ne obrodi sadov. Mladi živijo danes v svetu hitrih zabav in instantnega zadovoljstva, igranja videoiger, gledanja v telefone. Vse to pa zmanjšuje motivacijo za dolgorajno ustvarjanje v ljubiteljski kulturi. Mladi imajo danes drugačne interese, ki so prilagojeni njihovemu načinu življenja. To so na primer stand up komedije, plesne šole hiphopa, breakdancea, ustvarjanje vsebin na družbenih omrežjih, sobe pobega.
Vendar je kultura zelo širok pojem in med odraslimi pomeni kultura nekaj drugega kot med mladimi. Razvija se ustvarjanje na Tiktok omrežjih, Youtubu in Instagramu. Mladi na računalniku ustvarjajo glasbo in za to ne potrebujejo inštrumentov. Letos smo podelili priznanje mlademu šentjurskemu režiserju Žigi Kukoviču, čigar film je bil nagrajen na Festivalu neodvisnega filma. Svojo režisersko pot pa je začel kot izdelovalec kratkih filmov na Tiktoku. Mu delamo krivico, če rečemo, da mladi niso zainteresirani za kulturo? Mogoče pa je model naše kulture preživet in je mogoče čas, da odpremo vrata sodobnim oblikam ljubiteljske kulture?
Kako sodelujete s šolami, imate na tem področju še dodatne cilje, ki jih želite uresničiti?
V JSKD izvajamo številne projekte, ki so povezani ravno z osnovnimi šolami. Organiziramo območna, regijska in državna srečanja otroških in mladinskih zborov, otroških gledališč, lukovnih gledališč, festival mladinske kulture, festival mlade literature, srečanja otroških folklornih skupin, plesnih festivalov itd. Tudi pri nas vsako leto organiziramo tovrstna srečanja. Najštevilčnejša so seveda območna srečanja otroških in mladinskih zborov, gledališka območna srečanja itd. Vesel sem, da je lani na POŠ Blagovna začela delovati tudi lutkovna skupina, ki se je uvrstila na regijsko srečanje. To je pri nas novost, ampak na letošnje srečanje pridejo celo z dvema predstavama. Učiteljica slovenščine Bojana Potočnik je orala ledino s svojimi recitali, ki so se redno uvrščali v državni vrh in pometali celo z dijaškimi recitali. Organizirali pa bomo tudi otroško likovno razstavo.
Katere so naloge JSKD na splošno in konkretno v vaši izpostavi?
Program izpostave se deli na redni in dodatni program. V redni program spadajo že prej omenjena srečanja na območni ravni, pa tudi območna srečanja odraslih zasedb na vseh področjih delovanja. Letos v Šentjurju gostimo tudi regijsko srečanje Lutkarije in vragolije. Precej velik zalogaj pa bo tudi Maroltovo srečanje odraslih folklornih skupin, ko bomo v Šentjurju gostili poleg domačih še folkloriste iz izpostav JSKD Laško, Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina. Ne smemo pozabiti, da med redne organizacije JSKD prištevamo tudi organiziranje osrednje kulturne prireditve skupaj z Občino Šentjur in Zvezo kulturnih društev Šentjur.
Dodatni program je različen za vsako izpostavo. Letos bomo 20. marca prvič na predvečer dneva poezije pripravili pesniški večer, na katerem bomo gostili nekdanjega pevca skupine Nude in odličnega pesnika Boštjana Dermola. Prebirali bomo njegovo poezijo in poslušali njegove kantavtorske pesmi. Soorganiziramo ponudbo kulturne ponudbe, v času Šentjurskega poletja bomo postregli z gledališko predstavo, oktobra bomo izvedli Musico Academico in Art Academico ter še mariskaj se bo znašlo na našem repertoarju.
Kakšni so načrti pri vašem delu?
Za letos se bom, razen prej omenjenega literarnega večera, držal ustaljenih in tradicionalnih dogodkov, ki jih je že prej organiziral JSKD. Konec leta načrtujemo tudi Razstavo dobrih želja, na kateri bi objavili pisma, ki so jih v zadnjih dveh letih napisali naši otroci Božičku v Božičkovi pisarni. Seveda smo tudi v JSKD omejeni s finančnimi sredstvi, in ta hitro kopnijo pri velikih projektih. Sem pa tudi odprt za pobude v zvezi z izobraževanji, ki bi jih izpostavili kulturniki in kulturna društva. Želim si kar najbolje pomagati našim društvom pri težavah, ki jih imajo – glede razpisov, nasvetov pri organizaciji, pri željah po izobraževanju. Prizadeval si bom, da bom človek, na katerega se bodo kulturniki brez zadržkov obrnili z vprašanji, in sam bom naredil vse, kar je v moji moči, da jim pri tem pomagam. (Tjaša Ferlež)
