8.4 C
Šentjur pri Celju
01/04/2020
sentjur.net
Image default

Kolumna: Ponovoletne borbe s kilogrami kot neprava bitka

Ob menjavi koledarskega leta so posamezniki soočeni s premisleki po spremembah. Nekateri si postavijo bolj ali manj izvedljive zaobljube (težava je že samo v besedi obljuba, ki je tesno povezana s pričakovanji, o čemer sem pisal v prejšnji kolumni), ki prej kot ne funkcionirajo kot pritisk. V podzavesti se na koncu ustvari še globlje nezadovoljstvo s sabo.

Kaj tudi ne, ne da bi se zavedali vpliva okolice, si mnogi postavijo namreč cilje v smislu, do poletja shujšati za 23 kilogramov (to je dejansko nekdo zapisal na vprašanje, ki ga je eden od medijev zastavil na Facebooku in kar je samo način nevidnega pritiska)! Člankov na temo idealnih diet v tem obdobju kar mrgoli in ljudje se za spremembe odločajo pod nekakšno spiralo prisile, ne da bi zares vedeli, za koga to počnejo.

Ker gre za najbolj pomembno osebo – za nas, je treba do tega pristopiti odgovorno, a obenem enostavno. V resnici ne potrebujemo mazohiranja, nenazadnje za to potrošiti silnih sredstev. Rešitve so povsem preproste in iskrene! Iskren pa je treba biti predvsem do sebe. Za začetek se sploh z naklonjenostjo poglejmo v ogledalo in si recimo, da se imamo radi in da v celoti sprejemamo sebe in svoje telo. Za nameček si dajmo še – poljub. Da, sebi! Sprva to naredimo večkrat dnevno, sčasoma pa zadostuje to npr. ob umivanju zob.

Šele potem se lahko začne tudi npr. fizično preoblikovanje, da se stvari ustrezno premestijo, nikakor pa ne s silo. Seveda, rezultate lahko dosežemo tudi z mazohiranjem, ampak tu manjka prava kakovost, tako da se mnogi tovrstni projekti končajo še slabše, kot je bil izhodiščni položaj.

Obstajajo ljudje, ki vedno znova ponavljajo napake, vsakič iz podobnega razloga, vendar v različnih situacijah. Ponavljati iste napake je vrteti se v lastnem začaranem krogu in toniti še v večje napake, ki so lahko za človeka vse bolj pogubne.

Marsikdo bi se rad iz tega primeža izvil, a mu prikriti um ne dovoli. Največkrat je problem, da človeka venomer vleče nazaj v preteklost in skuša obračunavati z njo. Prav tako je zelo pogost problem razmišljanje s tujo glavo, saj si na ta način človek nezavedno ustvarja napačno sliko. Poznate koga, ki ne dvomi vase?

Treba je enostavno dopustiti, da se zgodi, pa naj se sliši še tako nenavadno. Samo to je pot do tistega, kar nam pripada in to je predvsem naše edino zdravje. Telo je stroj, ki je narejen zato, da deluje, če mu le damo možnost, samo mi smo tisti, ki mu tega ne dopustimo, ko se tako ali drugače kaznujemo. Kazni so v obliki nesprejemanja sebe, zamer, jeze, občutkov manjvrednosti, … Vse to se slej ko prej odrazi na nas tudi v obliki bolezenskih stanj.

V resnici je tako, da večje kot je zavedanje, več svobode in življenja si dajemo!

V javnosti je veliko razprav, kakšno hrano jemo, kar ni nepomembno. Sam sem imel sostanovalko, ki je kupovala vse »eko«, a ji je tehtnica kazala skoraj vsakič več. Najmanj tako pomembno je namreč, če smo mi do sebe toksični in kako neko stvar dajemo vase!

Pred vsakim obrokom si petkrat ponovite: Jem zato, da preživim in ne živim zato, da jem. Zahvalite se vsem, ki so zaslužni, da imate nekaj na mizi, tudi sebi, če ste prispevali. Vsak grižljaj užijte s pozornostjo in hvaležnostjo, na kratko, uživajte! Čez nekaj mesecev se mi lahko oglasite in poročate o spremembah 🙂

Enako počnite tudi z vodo, ki ni samoumevna dobrina! Privoščite telesu mazivo, podobno kot to privoščite avtu.

Bogdan Rahten, glasnik zavedanja

Napisano na podlagi zbirke Učbeniki za tretje tisočletje.

P.S.

V sredo, 15. januarja, ob 10. uri, vabim  na predavanje v Socio – večgeneracijski center, Gosposka 3, Celje. Naslov: Kdaj se zares spremenimo?

Sorodne novice

Kolumna: Izkoristite priložnost

Bogdan Rahten

Kolumna: Na koga smo v resnici jezni?

Bogdan Rahten

Kolumna: V čem smo lahko vsi boljši od Prešerna?

Bogdan Rahten

Kolumna: Hvaležnost je ekonomsko upravičena!

Bogdan Rahten

Kolumna: Kaj je tisto, kar si moramo zares (za)želeti?

Bogdan Rahten

Kolumna: Vse je v glavi in najboljše je, ko je prazna!

Bogdan Rahten
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več