30/05/2020
sentjur.net

#koronaintervju št. 19 – Aleš Guzej, predsednik GZŠ

3. april 2020 – Aleš Guzej je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike in opravlja delo odgovornega projektanta in je vodja projektov. Čas, ki mu ostane na voljo, preživi z družino, prijatelji in z delom na kmetiji. Obožuje poletje in morje. Kot starš nadobudnega šestletnika pa pogosto odgovarja na kakšna zanimiva zastavljena vprašanja.

Je član gasilske organizacije že več kot 30 let. Po več letih v upravnem odboru GZ in 5 letih v funkciji namestnika predsednika GZ je bil v letu 2018 izvoljen za predsednika GZ Šentjur, ki povezuje 12 društev oz. več kot 2100 članov. Kot predsednik GZ skrbi za organizacijsko in finančno izvedbo vseh programov dela. Veliko svojega truda vloži v sodelovanje in dialog z občinama in gasilskimi društvi. Je tudi član regijskega sveta gasilskih zvez celjske regije in deluje tudi na nivoju Gasilske zveze Slovenije kot član komisije za informatiko. Guzej je tudi član strelskega društva za kar pa mu kronično primanjkuje časa.

Lahko z nami delite kakšen spomin ali lumparijo iz mladosti?

Sem bil bolj mirne narave, tako da nekih večjih lumparij ni bilo. Mi je pa v spominu ostala dogodivščina iz srednje šole. Namreč 2. letnik smo imeli popoldan in zaradi voznih redov avtobusov smo imeli pred poukom ogromno časa. Kljub temu, da je bilo prepovedano igranje kart v prostorih šole, smo z nekaj sošolci pričeli z igranjem kart (taroka) v šolski jedilnici. Med vneto igro je k nam prišel takrat še ravnatelj Šolskega centra Celje g. Dosedla. Mi vsi v strahu, kaj se bo zgodilo, smo malo zardeli in s strahom čakali, kakšna bo reakcija. Takrat pa je gospod ravnatelj dejal, da gre eno igro z nami. Vsi presenečeni smo si oddahnili, predvsem pa nam je s tem dejanjem dal vedeti, da je boljše igranje kart v šolski jedilnici, kot pa hoja po gostilnah.

Kateri šolski predmet vam je povzročal največ in kateri najmanj preglavic?

V šoli nisem imel težav. Mogoče mi niso bili ravno pri srcu predmeti, kjer se je bilo potrebno učiti na pamet, sem bolj tehnične in logične narave, zato sem imel res rad matematiko, fiziko in tehnične predmete.

Katera jed je vaša največja mojstrovina? Nam lahko zaupate recept?

Uh, tukaj ste me pa našli. Kuhinja pa ni nekaj, s čimer bi se lahko pohvalil. Prav tako nisem nek gurman, še manj pa kuhar.

Lani ste prejeli nagrado Naj prostovoljec 2018. Kakšen pomen ima ta nagrada za vas?

Res je. Leta 2018 sem prejel priznanje za naj prostovoljca. Priznanja sem bil zelo vesel in mi pomeni potrditev, da je delo v gasilski organizaciji, ki ga opravljam z velikim veseljem, pravilna odločitev v mojem življenju. Za to priznanje so zaslužni tudi moja družina in domači, ki me pri tem podpirajo, seveda pa tudi moji gasilski tovariši, brez katerih ni mogoče opravljati tako velikega dela. Glede na to, v kakšnih razmerah smo se znašli trenutno, je prostovoljstvo še kako pomembno. In vsem polagam na srce, da se posvetite prostovoljstvu in pomoči bližnjemu, saj le to naredi našo družbo še močnejšo in bolj povezano. Vsem bo lepše.

Kako je biti na čelu gasilcev in hkrati povezovati niti vseh društev znotraj zveze?

Gasilstvo ni hobi, gasilstvo ni ljubiteljska dejavnost, gasilstvo je način življenja, zato se mora s tem načinu življenja sprijazniti vsak gasilec, predvsem pa vsak naš družinski član. Vsa družina je vpeta v gasilsko delo. Ko odhajaš na požar, intervencijo, izobraževanje, te družina pogreša oz. si odsoten pri družinskih zadevah. Biti na čelu gasilcev GZ Šentjur je zelo odgovorna funkcija. V današnjem času birokracije in velike odgovornosti je to še posebej zahtevno. Biti je potrebno dosleden, gospodaren, predvsem pa pravičen.

To je osnova za uspešno povezovanje vseh društev in dobro sodelovanje. Prepričan sem, da nam odlično uspeva. Gasilci ne smemo imeti med društvi začrtanih meja, saj je pomoč ob intervenciji še kako pomembna. Prav tako tudi enakomerna opremljenost in usposobljenost. Na žalost je vse povezano z denarjem. Gasilska vozila, orodje in oprema so zelo dragi in nikoli ne moremo izpolniti vseh želja, predvsem se pa moramo vsi skupaj zavedati, da nikjer ni žaklja, iz katerega bi lahko v nedogled jemali. Tukaj gre velika zahvala poleg občini tudi vsem občanom, ki nam gasilcem zelo finančno pomagajo.

Koga bi izbrali, če bi lahko na kavo in klepet povabili katero koli znano osebo?

Ne pijem kave, kljub temu pa rad poklepetam ob soku ali čaju. Na klepet bi povabil rajši kakšno osebo, s katero se že dolgo nisem videl, kot pa kakšno znano osebo. Ampak vse to, ko bo mimo ta krizni čas. Ob tem vas tudi jaz prosim, upoštevajte vsa navodila in ostanite doma.

Če bi lahko živeli v kateri koli pravljici, v kateri bi in kateri lik bi bili?

Glede na to, da ves moj prosti čas predstavlja gasilstvo, verjetno predvidevate, da Gasilec Samo. To risanko sem rad pogledal tudi v otroških letih.

Katero delo, ki ga odlagate že nekaj časa, bo sedaj prišlo na vrsto?

Moram odkrito povedati, da imam v tem obdobju še manj časa kot ponavadi. Kot projektant delam od doma, tako da imam skoraj normalen delovni dan, le da doma in ne iz pisarne. Poleg tega pa je potrebno še pomagati pri šolskih obveznostih sinu, ki je prvošolček. Poleg vsega je potrebno redno usklajevanje z županom in štabom CZ ter obveščati in skrbeti za operativno pripravljenost naših gasilskih enot.

Kako v času samoizolacije potekajo vaše vsakodnevne obveznosti?

Precej pestro je. Zjutraj pred sedmo začnem z delom za računalnikom za službo, vmes se z ženo izmenjujeva in pomagava prvošolčku, da predela prejeto gradivo s strani šole in opravi vse naloge. Zaradi vsega tega se delavnik zavleče pozno v popoldan. Po tem pa zelo paše oditi še malo na sveži zrak, postoriti kaj okoli doma. Vendar nas noč hitro prežene nazaj v hišo. Zvečer pa kakšno uro še za računalnikom, da opravim delo za gasilsko organizacijo, pred spanjem, pa če še ostane kaj časa za ogled kakšne zanimive serije.

Kaj je tisto, česar si v letošnjem letu najbolj želite, da se tekom leta uresniči?

Kot prvo, da se te razmere čim prej končajo in vrnejo v stare tire. Najbolj si pa želim veliko zdravja in da se tempo življenja malo normalizira in bomo imeli več časa za sebe in bližnje. Ves tempo življenja nam narekuje kapital, kar pa ni prav. S tem uničujemo medsebojen odnose, krhamo svoje zdravje in je prav, da začnemo postavljati prioritete drugje, kot pa na denarju.

Kako skrbite za svoje zdravje, se kaj razkužujete?

Sedaj je zelo pomembno, tako za sebe, kot za ostale, da skrbimo za svoje zdravje. Tudi pri nas je tako. Strogo spoštujemo karanteno, smo doma, redno umivamo roke in razkužujemo. Praktično smo se popolnoma izolirali. Z zunanjim svetom nas povezuje samo tehnologija, brez katere pa v tem času res ne bi šlo. Tudi v trgovini smo bili času epidemije samo enkrat in še to tisto najnujnejše. V teh razmerah s skrbjo za svoje zdravje ne skrbimo samo zase ampak tudi za vse v naši okolici, kar je še toliko bolj pomembno, da spoštujemo in izvajamo vse ukrepe.

Lahko z nami delite vaš najljubši vic?

Nisem najboljši pripovedovalec vicev, ampak glede na to, da imam tu to prednost, da ga lahko napišem, pa sem pobrskal malo po spominu.

Janez je vstopil v gostilno in rekel: “Pijačo za vse! Tudi zate, natakar.” In tako so pili rundo za rundo. Ko je natakar Janezu rekel, naj plača naročeno, je ta povedal, da nima niti evra in natakar ga je vrgel na ulico skozi vrata. Zvečer se je Janez vrnil v gostilno in spet zavpil: “Natakar, pijačo za vse goste! Kaj pa zame?” je vprašal natakar. Zate pa nič! Si preveč nasilen, če kaj spiješ!

Sorodne novice

#koronaintervju št. 34 – Boštjan Artiček, glasbenik

ViP

#koronaintevju št. 33 – Ines Ljubej, tolkalistka

ViP

#koronaintervju št. 32 – Alenka Križnik, literatka in prostovoljka Slovenskega društva Hospic

ViP

#koronaintervju št. 31 – Barbara Gradič Oset, novinarka

ViP

#koronaintervju št. 29 – Aleksandra Gradišnik, DPM Šentjur

Jure Godler

#koronaintervju št. 28 – Lučka Palir, literatka in učiteljica

ViP
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več