Občina Šentjur se lahko v zadnjem letu pohvali z velikim številom prenov, novosti in novimi projekti, ki so še v dogovarjanju in začetni fazi aktualiziranja. Ob preteklem prazniku Občine Šentjur smo se z županom mag. Markom Diacijem pogovarjali o vseh prebojnih projektih, ki povprečno občino dvigajo na raven nadpovprečne občine, o drznih načrtih za prihodnost in o ljudeh, ki so ponosni na razvoj in lepote Občine Šentjur.
Prejšnjo nedeljo smo odprli kolesarsko povezavo Celje-Štore-Šentjur, ki je vsem ljubiteljem kolesarjenja odprla dodatne in varnejše možnosti kolesarjenja. Kdaj si lahko obetamo še povezavo do sosednje Občine Šmarje pri Jelšah?
Kolesarska povezava s Štorami in Celjem, za kar je Občina Šentjur zagotovila sredstva iz Dogovora za razvoj regij ter uredila potrebne služnosti z lastniki zemljišč, je resnično velika infrastrukturna pridobitev, ki jo ljudje že z veseljem uporabljamo za dnevno migracijo, izlete, rekreacijo. Naš cilj je, da se še bolj priljubi med uporabniki. Za nedeljsko odprtje, 6. oktobra 2024, ki bo združeno s turistično-etnološko prireditvijo Bučn’ce, prijazno vabim kolesarje in obiskovalce, da se nam pridružite ob tem praznovanju.
Prav tako je občina zagotovila sredstva za izgradnjo nadaljnje povezave, trase Šentjur–Šmarje pri Jelšah. Izvajalec je pravkar začel izgradnjo manjkajočega dela kolesarske povezave (država se je namreč odločila za preprojektiranje zaradi semaforjev) na območju ŽP–Petrol–Akvonij–Modea, na območju meandra ob Voglajni, kjer se stikata proga in Voglajna ter je trenutno še v makadamski izvedbi. Dela naj bi bila končana še letos, sicer pa dolžina te kolesarke v naši občini znaša nekaj več kot štiri kilometre, vrednost del pa znaša skoraj 1,2 milijona evrov (z DDV). Z izgradnjo kolesarske povezave do Šmarja se nam odpirajo tudi poti naprej proti turističnemu in zdraviliškemu Kozjanskemu in Obsotelju, kar pomeni nove atraktivne povezave, možnosti načrtovanja kolesarskih doživljajskih paketov ter še marsikaj.
Ena izmed večjih investicij znotraj občine je tudi skrb za šole in vrtce. Na Osnovni šoli Hruševec, ki je bila nedavno energetsko obnovljena, zdaj zidate še prizidek k telovadnici, na Kalobju se gradijo novi prostori nove šole, občina pa ima obenem tudi veliko dela z zagotavljanjem pogojev dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Je to razlog povečanja števila otrok v naši občini?
Občina Šentjur ima v zadnjem desetletju in več dejansko konstantno rahlo rast vrtčevskih in šolskih otrok, kar pa ni edini razlog prenov in dozidav vrtčevskih ter šolskih stavb. Te so že zaradi datuma gradnje potrebovale prenovo, v največji meri energetske sanacije. Razlog pa so tudi standardi in normativi, ki se neprestano spreminjajo in zaostrujejo, že devetletka je prinesla spremembe, ki jih ni bilo čez noč mogoče umestiti v obstoječe objekte. V preteklih letih smo tako praktično vse šole s podružnicami in vrtčevske enote obnovili, sanirali ter funkcionalno posodobili, v primeru vrtcev na Ponikvi in Planini zaradi povečanega vpisa tudi delno prizidali in povečali kapacitete, podobno je načrtovano za Dramlje. Na Kalobju je zaradi dotrajanosti stavbe potrebna novogradnja, v Hruševcu prenova poteka fazno, tako da je na vrsti prizidek k telovadnici. Na tem področju resnično vlagamo ogromno sredstev in iščemo možne vire sofinanciranja, saj je to v skladu z našo dolgoročno strategijo enakomernega razvoja celotne občine ter izboljševanja kakovosti življenja, obenem pa ohranjanja podeželja. Gre ne nazadnje za našo prihodnost in dobra izhodišča za naše mlade so zelo pomembna.
Še vedno zelo pereča tema so zemljišča, na katerih je načrtovan suhi zadrževalnik v Črnolici. So zdaj stališča in napredovanje projekta že kaj bolj jasni?
V primeru suhega zadrževalnika v Črnolici, ki je ključen za poplavno varnost celotnega Šentjurja in zaledja, je občina storila vse, kar je njena naloga, in vse, kar je lahko. Pripravili smo vso dokumentacijo. Z sprejetjem Občinskega podrobnega prostorskega načrta, pred katerim so bile opravljene javne razgrnitve in razprave, je bil zadrževalnik že leta 2011 umeščen v prostor. Ni pomemben le za poplavno varnost, ampak je tudi del načrtov za prihodnjo navezovalno cesto Dramlje–Šentjur. Za izvedbo so bila uspešno pridobljena evropska sofinancerska sredstva, občina pa je kot posrednica države poskušala pridobiti potrebna zemljišča za izgradnjo, organizirala več srečanj, predstavitev in sestankov ter storila vse, da bi prišlo do realizacije.
Predlagali smo tudi menjavo zemljišč iz naslova Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Iskali smo vse možne alternative, država pa je tista, ki je pristojna za odkup zemljišč in tudi izvedbo zadrževalnika. Občina Šentjur sicer že več kot desetletje zelo proaktivno in uspešno pripravlja dokumentacijo za izvedbo zahtevnih protipoplavnih ukrepov in številne faze so bile skupaj z državo že izvedene, kar se tudi že močno pozna na poplavni varnosti.
Suhi zadrževalnik je izjemno pomembna faza teh ukrepov, saj so med seboj povezani. Zanimivo, da se v časih, ko plava pol Evrope, še kar pregovarjamo in pogajamo glede poplavnih ukrepov. Bojim se, kaj nas še čaka, in nestabilno vremensko dogajanje nam ne vliva upanja, da ne bomo spet podoživljali lanskega avgusta ali še česa hujšega. Ne vem pa, kdo bo takrat nosil odgovornost za poplavljeni Šentjur. Župan in občina zagotovo ne, saj smo naredili dejansko vse in v bistvu še več, kar je je bilo mogoče v okviru naših pristojnosti.
Radi poudarjamo, da je za kakovostnejše življenje zelo pomembna tudi cestna infrastruktura. V preteklem letu je bilo na območju Občine Šentjur veliko postorjenega tudi na tem območju. Kateri cestni odseki so bili obnovljeni?
V šentjurski občini imamo na 222 km² kar 800 km cest na izjemno zahtevnih terenih, kar je samo po sebi priča, da dela na infrastrukturi nikoli ne zmanjka. Trenutno so aktivna številna gradbišča po vsej občini, gre za projekte iz občinskega razpisa, ko se torej krajevne skupnosti prijavijo k sofinanciranju asfaltiranja, medtem ko same z občani zagotovijo sredstva za podlage. Gre za dvoletni razpis, skladno s proračunom, in iz tega naslova se obnavlja kar nekaj odsekov. V prvi polovici leta pa smo že končali ureditev dela lokalne ceste Lopaca–Straška Gorca, ki je zelo pomemben za prometno varnost tistega območja.
Vsakoletne vremenske nevšečnosti povzročajo številne težave na plazovih in cestni infrastrukturi. Kako se spopadate s tem?
Praktično celotno območje občine je plazovito, vremenske razmere oziroma dogodki pa vse bolj ekstremni, tako da se problematika plazov povečuje. Poskušamo jo ustrezno reševati, seveda pa gre to postopoma, saj je treba zagotoviti uradne postopke, opraviti preglede, predpisane raziskave in narediti načrt sanacije. Za sanacije uspešno pridobivamo državna sofinancerska sredstva resornega ministrstva in praktično v vsakem obdobju imamo aktivnih več gradbišč. Večji sta denimo ob lokalni cesti Planina–Golobinjek, kjer gre za sanacijo zemeljskih usadov in plazov v dolžini 220 metrov. Drugi plaz je Turno–Slivnica, kjer je povezanih več plazov v dolžini 1300 metrov, poleg sanacije plazov urejamo tudi cesto. Vedeti morate, da v obeh primerih govorimo o investicijah, težkih okoli 800.000 evrov. Trenutno potekajo še sanacija plazov na lokalni cesti v Dolgi Gori, sanacija plazov na lokalni cesti Žegar 4, sanacija plazu pri stanovanjski hiši Jazbin Vrh in sanacija usada na nekategorizirani cesti Zalog pod Uršulo. Za boljšo predstavo: v letu 2023 je občina s pomočjo ministrstev sanirala 12 plazov, v vrednosti skoraj 2 milijona evrov. V zadnjem desetletju pa okoli 200 plazov.
Mladi so naša prihodnost, vendar včasih žal zaradi pomanjkanja možnosti po osamosvojitvi našo občino raje zamenjajo za kakšno drugo občino. Katere so stvari, s katerimi skrbite, da mladi ne bi odhajali iz naših krajev?
Kot že večkrat rečeno, skrbimo za enakomerni razvoj občine ter kakovost življenja na vseh področjih. To počnemo strateško in na podlagi Dolgoročnega razvojnega programa občine do leta 2030, katerega del je tudi Strategija razvoja mladinskega dela Občine Šentjur 2021–2025. Do takrat je Občina Šentjur tudi nosilka certifikata Mladim prijazna občina, ki ga ni tako lahko pridobiti in ga je že večkrat podaljšala. To pomeni, da glede mladih delamo načrtno. V praksi to pomeni, da skrbimo za vrtce, šole in zunajšolske dejavnosti, jih podpiramo in financiramo ter nudimo možnosti udejstvovanja.
Normalno je, da mladi v času šolanja odidejo iz domačega kraja. V času, ko je tudi izobraževalno-karierni svet tako globaliziran in so možnosti študija ter kariere v tujini razmeroma lahko dosegljive, je povsem razumljivo, da izkoristijo svoje potenciale in priložnosti. Na drugi strani pa imamo po številu priseljevanja, gradenj in skozi povpraševanje po vrtcih in šolah, o katerih sva govorila prej, dokaz, da mladi v času ustvarjanja družine prepoznavajo Občino Šentjur kot zaželeno. Ne nazadnje imajo mlade družine ugodnost pri komunalnem prispevku. Marsikdo se tako tudi vrne, mlade, ki so odšli, pa nadomestijo prihodi drugih, ki ustvarjajo skupnosti, kar je lepo vidno denimo na Blagovni, v Dramljah, v centru in še kje. Mladi imajo pri nas dobre možnosti participacije v lokalni skupnosti.
Občina Šentjur premore tudi številne posameznike, društva, ki pomembno doprinesejo k razvoju kraja. Kakšne ljudi premore naša občina, kako vi gledate na to?
Kot župan zmeraj najprej izpostavljam skupnost, ne le posameznikov. Kajti skupnost je močna samo toliko, kolikor so močni njeni najšibkejši člani. In v skrbi zanje se kažeta trdnost ter izjemnost. Številna društva pri nas so vezni člen med ljudmi, česar se dobro zavedamo, saj občina konkretno financira vso raznoliko dejavnost prek razpisov, prav tako pa se vsako leto na tem področju izdatno zahvalimo kulturnikom, športnikom, prostovoljcem, tako društvom kot posameznikom. Cenim njihovo delo in trud, saj bogati naše življenje v občini.
Občino Šentjur zaznamujejo tudi nekatere tradicionalne in številne prireditve, ki so velika promocija za našo občino. Kaj bi povedali o pestrosti dogajanja znotraj naših krajev?
Občina dejansko podpira in združuje številne prireditve, pri čemer ne bi zanemaril tistih bolj lokalnega značaja, saj tudi vanje organizatorji vložijo veliko truda, da ponudijo sokrajanom nekaj zabave, druženja ali izobraževalnih vsebin, in to v časih, ko smo na kratkem s časom in voljo, da bi počeli še kaj zunaj okvirov nujnosti. Govorim denimo o skoraj 40 prireditvah v sklopu Šentjurskega poletja. Pestrost dogodkov sicer pa je sorazmerno z velikim številom društev in organizacij tudi izjemna.
Med odmevnejšimi prireditvami so gotovo Šentjurjevo zaradi svoje tradicije in mestnega praznika, Keltski dan zaradi inovativne ideje in všečne izvedbe, Šentrock zaradi odmevnih gostov, v zadnjih treh letih pa Šentjurfest, pri čemer smo želeli narediti še dogodek za vse generacije, nekakšno množično praznovanje občinskega praznika, česar smo se lotili s Štajerskim valom. Izkazalo se je, da se je zelo dobro prijel.
Kakšen je vaš pogled na turistično obiskanost naše občine in kakšni so načrti za njeno še boljšo prepoznavnost?
Tudi smernice v turizmu so opredeljene v Programu razvoja turizma Občine Šentjur 2022–2030, kjer so vsi segmenti zelo podrobno razdelani. Dejstvo je, da nimamo potenciala za množični turizem, kot bližnji zdraviliški kraji, imamo pa čudovite in zelo razprostrane naravne danosti ter zgodovinsko-etnološko dediščino na drugi strani. Prvo daje možnost individualnega zelenega doživljajskega turizma, ki je porastu, drugi potencial je vezan na ožje in specifične interese manjših in strokovnih skupin.
Dejstvo je, da od turistične takse nikoli ne bomo bogateli. Občina dejansko lahko pripomore k turizmu prek urejanja potrebne infrastrukture, prek združevanja in skupne promocije ter možnosti izobraževanj, vse drugo pa sloni na iznajdljivosti in zagnanosti lokalnih ponudnikov. Od nočitev do domačih produktov, pri čemer so nekateri že izjemno uspešni. Je pa to tek na dolge proge in zelo naporen posel.
V teh dneh so se na obisku mudili predstavniki pobratene Občine Požega iz Srbije. Od kod izvira prijateljstvo in sodelovanje, predvsem pa iskreno spoštovanje, ki ga gostje namenijo našim krajem in občini?
Povezava s srbsko Občino Požega sega v drugo svetovno vojno, ko so nacistični okupatorji tja izgnali številne družine s Šentjurskega. Tam so bili toplo sprejeti, skupaj so se trudili za preživetje skozi vojno in spletle so se močne prijateljske vezi, ki so se med ljudmi obdržale. Na formalni ravni sta s sporazumom to storili tudi občini leta 1971, nato pa je sodelovanje po osamosvojitvi zamrlo in bilo ponovno obujeno v letu 2010, ko je bil ponovno podpisan sporazum. Vsako leto od takrat se vrstijo obiski vodstev občin ter delegacij z različnih področij, od denimo gasilcev, ki so se pred leti izkazali tudi z donacijo požeškim gasilcem, do denimo izmenjave med osnovnimi šolami, ki so se na veliko navdušenje obojnih začele v preteklem letu. To sodelovanje je tako tudi zdaj izjemno dragoceno. (Tjaša Ferlež)
