Kalobje, 4. maj 2024 – Z mesecem majem se v katoliški cerkvi začnejo šmarnice. Gre za posebno pobožnost v čast Device Marije, ki je ime dobila po istoimenskih cvetlicah, ki cvetijo ravno v teh dneh. Ob tem navadno poteka tudi poglabljanje vere med mladimi verniki, ki se pripravljajo na prejem zakramenta prvega svetega obhajila ali birme.
Pod letošnje šmarnično branje se podpisuje profesorica slovenščine, sicer novinarka in logoterapevtka Saška Ocvirk s Kalobja. Zadnja leta deluje v Celjski Mohorjevi družbi, pri kateri je knjižnica Na začetku je bila škatla tudi izšla. “Tik pred velikim finalom šolskega leta, preden se vsujejo zadnje kontrolke, testi in spraševanja, sestra Marta otroke v župniji povabi na druženje. Vseh trideset se jih zbere – ob velikih kosih pice, obujanju spominov na doživetja lanskega oratorija in … nenavadni škatli sredi mize.” S temi besedami nas Ocvirkova na začetku knjige vpelje v vsebino. Molitev je osrednja nit njenega pisanja, saj, kot nam je povedala, poudarja predvsem leto molitve, ki ga je za letos razglasil papež Frančišek.
‘Molitev ni le blebetanje’
Avtorica pove, da je zlasti na Šentjurskem večkrat slišala, da je za otroke kar huda kazen, če se jim ne pusti na šmarnice. Te maše so namreč posebno namenjene prav njim, tudi s šmarničnim branjem. To mora biti otrokom zanimivo, razlaga Ocvirkova: “Vsebina jim mora biti pritegljiva, domača, da se v njej najdejo. Obravnavane so njihove stiske, knjigo sem popestrila tudi s pesmimi.” Da bo njihovo spremljanje zgodb še bolj doživeto in stvarno, je ob koncu vsake od 31. dodala tudi nalogo, ki jo opravijo po premisleku prebrane vsebine. Prav tako je založba k temu dodala tudi nalepke, ki bodo na koncu tvorile plakat s kelihom, na odlepljene listke z nalepk pa bodo lahko, kot še pravi Saška Ocvirk, zapisali svoje molitvene namene in jih zbrali v skupni škatli. Ta jih bo tako, ne le na platnici knjige, spremljala skozi celoten mesec maj. Knjiga bo brana v več slovenskih župnijah, Ocvirkova ob tem ponosno doda, da so doslej pošli vsi paketi nalepk. A dodaja, da jih bodo skušali zagotoviti vsem, ki se zanje zanimajo.
Predgovor knjigi Na začetku je bila škatla je zapisal biblicist Marko Rijavec. Tudi on je poudaril pomen skupnosti, ki jo nosi Cerkev, prav tako molitve, ki ne sme biti le “blebetanje”: “Pomen molitve seveda ni v vplivanju na Boga, da bi si ta premislil in ali da bi nas imel malce bolj rad /…/, marveč v tem, da molitev nekaj stori v človeku samem,” je zapisal v popotnico mladim bralcem.
Šmarnice so doma na Kalobju
Šmarnična bogoslužja imajo v Sloveniji dolgo tradicijo, z njo pa je pomembno povezano tudi Kalobje. Prve šmarnice so bile sicer na predlog papeža Pija VII. izvedene leta 1815 v Rimu, v ljubljanskem semenišču pa so jih prvič brali leta 1851. Štiri leta kasneje je bila prva župnija na Slovenskem, ki je obhajala šmarnično bogoslužje, ravno Župnija Kalobje: “Takrat je bil tam župnik Jožef Virk, ki je bil še iz študijskih časov močno povezan z Antonom Martinom Slomškom, kar je bil tudi razlog, da je ta prihajal na Kalobje. Od tu so se šmarnice hitro razširile po vsej Sloveniji,” razlaga Ocvirkova in poudari, da je Virk pomembno prispeval tudi h glasbeni podobi majskih maš. Ravno v kalobški cerkvi Marijinega imena je namreč prvič zazvenela pesem Spet kliče nas venčani maj, ki je nekakšen glasbeni sinonim šmarnic. Virk je zanjo napisal besedilo, uglasbil jo je Andrej Vavken.
