Šentvid pri Planini, 17.8. 2024 – Leta 1945 se je končala II. svetovna vojna v katero so bile, večinoma ne po svoji volji, porinjene skoraj vse države sveta. Posamezne države se različno upirale okupatorju – z orožjem, gverilo, nekatere pa tudi s kolaboracijo in predajo. Vojna vihra je zajela Jugoslavijo 6. aprila 1941, trajala pa je vse do 9. maja 1945. Vendar je vonj po pomladi in svobodi zavel skoraj eno leto prej. Domoljubnim partizanskim enotam je v avgustu 1944 na Planini pri Sevnici in širšem Kozjanskem uspelo osvoboditi ozemlje, ki je prej trepetalo pod nacističnim škornjem. Na tem območju, pred 80. leti, se je znova zaslišal slovenski jezik v šolah in javnih ustanovah. V počastitev tega, pa so v Združenju borcev za vrednote NOB Šentjur pripravili proslavo ob 80. obletnici osvoboditve Planine.
Ohranjajmo mir
Proslavo so otvorili praporščaki, ter Pihalna godba iz Vrha nad Laškim. Uvodoma je zbrane pozdravila podžupanja Občine Šentjur Silva Koželj. “Današnja slovestnost je posvečena spominu na krvavo II. svetovno vojno, ki je divjala tudi po teh krajih. Predvsem pa je ta prireditev posvečena spominu na domačine, ki so vztrajnim odporom in odločilnim bojem proti okupatorju že mesece pred koncem vojne okusili svobodo,” je povedala podžupanja. “Za svojo slovensko uporniško držo so tukajšnji prebivalci plačali zelo visoko ceno, utrpeli mnoge žrtve in skoraj popolno uničenje kraja. Pudarila je, da je potrebno z obema rokama objeti mir v katerem živimo in se spomniti, da ta ni samoumeven. Na nas je odgovornost do prednikov, da ta mir ohranimo in ga predamo rodovom, ki prihajajo,” je zaključila Koželjeva.
Zbrane pa je pozdravil tudi Anton Špan, podpredsednik KS Planina pri Sevnici. “18. avgust – datum osvoboditve Planine je bil nekoč občinski praznik, ki smo ga z osamosvojitvijo ukinili. V naših srcih pa ta praznik živi še naprej,” je dodal Špan. “Eden od borcev, mi je pred leti pripovedoval o čudovitih ljudeh, o Bohorju, ki jim je pogosto dajal zavetje in o partizanskih bolnicah. O teh časih, polnih hrepenenja in upanja, je ta praporščak, partizan, govoril z velikim zanosom, sproščeno, s ponosom. Tak spomin moramo ohranjati tudi mi,” je dodal tudi Ivan Dvoršek, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Šentjur in organizator proslave.
Na pravi strani zgodovine
Zbrane pa je nagovoril Marjan Šarec, nekdanji premier in obrambni minister, danes poslanec v Evropskem parlamentu in osrednji govornik na proslavi. Poudaril je pomen generala Rudolfa Maistra, ki je po koncu I. svetovne vojne, s svojim pogumnim dejanjem, priključil severo-vzhod Slovenije Kraljevini Jugoslaviji. Slovenske državnosti pa ne bi nikoli dosegli kajti ozemlja, ki bi ga nova država zajemala, skorajda ne bi bilo. II. svetovna vojna je zadala krvave rane – tudi zaradi kolaboracije, ki je bila prisotna na slovenskem ozemlju, po nekaterih krajih pa zelo močna. “Takrat se je italijanski general Mario Robotti zahvalil svojim pomočnikom, ki so narod razklali za naslednjih 70 let. A se je pokazalo, da je narod razklan še za več kot 70 let, saj to zgodovino še vedno pogrevamo, nekateri politiki pa skušajo spravo izkoristiti za rehabilitacijo kolaboracije,” je bil oster Šarec.
Pudaril je, da nas je narodnoosvobodili boj nas je postavil na pravo stran zgodovine in nam dal pravico, da slavimo skupaj z narodi, ki so se borili skupaj za osvoboditev Evrope izpod fašističnega in nacističnega jarma. “Slovenski partizani in partizanke so izborili marsikatero bitko in tudi dali mnoge žrtve na oltar domovine, da danes uživamo svobodo. Brez narodnoosvobodilnega boja bi nas osvobodila Sovietska zveza in bi padli pod vzhodni blok,” je dodal Šarec. Izpostavil je tudi, da sta nacizem in fašizem zli ideologiji, ki že v svoji osnovi nista priznavali ne manjših narodov in ne slovenskih narodov. “Vojna je zlo, vojna uničuje, vojna nikoli ne prinese nič dobrega. Četudi nam je bil mir podarjen se potrudimo, da ga bomo cenili, da bomo cenili slovensko kulturo in slovenski jezik. Domoljubje je pravica in dožnost vsakega izmed nas in nihče nam je ne more kratiti,” je zaključil osrednji govor evropski poslanec.
Bogata s kulturo
Proslava ob 80-letnici osvoboditve Planine, ki jo je povezoval Vid Palčnik, je bila prepletena s kulturnimi vložki, za kar so poskrbeli številni domači kulturniki. Za petje sta poskrbela Mešani pevski zbor Zarja Šentvid pri Planini, ki ga vodi Matevž Pušnik in Moški pevski zbor Planina, pod vodstvom Mateja Romiha. Oboji so za svoj kulturni doprinos izvedli nekaj sklad z domovinskim sporočilom. Svoje pesmi pa je prebirala tudi planinska pesnica Ivanka Uduč. Učenci Osnovne šole Planina pri Sevnici, pa so popestrili dogodek z recitalom. Iz Izole pa je na Planino prišla tudi pevka Marjetka Popovski, ki je s kitaro poskrbela za duh slavja ob peti besedi. Z njo pa so v poletni vročini ob golažu zaključili obletnico osvoboditve. (Jure Godler)
