Šentjur, 6. 10. 2026 – Mineva 60 let odkar smo zapustili osnovno šolske klopi. Čas neizbežno beži, a spomini na tista leta ostajajo. Spomini na lepe, tu in tam tudi na težke trenutke, so še vedno med nami. A težko se pozabi, ostane le tisto lepo, kar se za vedno zapiše v naš spomin. V obujanju spominov so tudi spomini na sošolce in sošolke, ki sedaj jih ni več med nami. Veseli smo bili, da sta se našega srečanja udeležili razredničarki, ki sta nam v šolskih klopeh vlivali znanje v naše glave, gospa Nuša Vrečko in gospa Milena Jan. Naš dan smo si popestrili z dogodki in ogledi, ki so nas spominjali na naše osnovno šolske dni in danes v pomembnih točkah v Šentjurju. Naša prva točka so bili Ipavci in Zgornji trg.
Zbrali smo se na vrtu Ipavčeve hiše. Stiski rok, objemi, prepoznavanje, leta so nas pač malo spremenila. Nekdaj učenci, polni energije, željni znanja, a danes babice in dedki. Sprejela in pozdravila nas je lokalna turistična vodnica Barbara Gradič Oset. Predstavila nam je znamenito rodbino Ipavcev, iz katere so izšli zdravniki in skladatelji, ki so na prelomu 19. in 20. stoletja pomembno zaznamovali slovensko glasbeno ustvarjalnost. Za seboj so pustili bogato dediščino zborovskih skladb in samospevov ter pomembno prispevali k razvoju slovenske operete, opere in baleta. Skozi pripoved smo spoznali tudi življenje v Zgornjem trgu nekoč, njegove prebivalce, hiše in zanimive zgradbe.
Obisk smo dopolnili z ogledom likovne razstave Zorice Kujavec, članice Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, v Galeriji Zgornji trg. V nadaljevanju smo si ogledali novo zanimivo točko v Šentjurju, podhod pod glavno cesto in krožiščem pred Osnovno šolo Franja Malgaja, ki je bil zgrajen ob ureditvi krožišča z predvsem z namenom varnega prehoda učencev osnovne šole do športnega parka Šentjur in razumljivo tudi vseh ostalih pešcev. Betonske stene podhoda so poslikane s ponazoritvijo pomembnih točk v občini Šentjur.
Naslov stvaritve je Piksel, piksel na steni povej!
Podhod, ki povezuje športni park, šolo in Zgornji trg, skriva v sebi pravo umetnino »Pixel art«. Ideja in koncept poslikave je delo Kvirine Martine Zupanc. Izvedba koncepta poslikave je delo Kvirine Martine Zupanc in Primoža Pečar. V samem projektu poslikave je sodelovalo okoli 60 posameznikov vseh generacij. Organizator projekta je bila Razvojna agencija Kozjansko.
Sama poslikava je preplet tradicionalnega z modernim. Kulturni del se najprej predstavi s slovenskim grbom in zastavo, na kateri je izpostavljen tradicionalni slovenski vzorec, ki prehaja v naravno dediščino Šentjurja – Rifnik in Resevno. Pred markantnima hriboma se odvije še zgodba o sv. Juriju, ki je premagal zmaja. Modra površina na dnu poslikave predstavlja kozjansko morje – Slivniško jezero. Zaradi bogate glasbene zapuščine, saj velja Šentjur za mesto glasbe, kar prikazujejo vertikalne klavirske tipke in podobami skladateljev Ipavcev. Lahko pa, da so možje v frakih, člani zasedbe New Swing Quartet.
Prikazani so še otroci, ki gredo v šolo. Pozabilo se ni na južno železnico, ki teče skozi naše kraje. Izrisane so še čebele, velikonočnica, bogatinka in kompas, s katerim se spominjamo Blaža Kocena Na levi strani je izpisana beseda ŠENTJUR. Mnogi med nami tega niso opazili, saj je izpisana s športnimi detajli. Menimo, da je obogatitev ureditve podhoda pomembna kulturna stvaritev v Šentjurju in bi bilo potrebno bolj poudariti poslikavo in tehniko izvedbe. Polni vtisov in novih spoznan, nas sprejme prijazno osebje Gostišča Bohorč na pozno kosilo. Okusno kosilo in žlahtna kapljica razvežejo jezičke. Sliši se marsikatera anekdota. Ne izostane primerjava, kako je bilo nekoč in kako je danes. Oglasi se harmonika in posamezni pari, kljub letom se veselo zavrte.
Dan se je počasi prevesil v večer, večer tone v temo. Pri sv. Juriju se oglasi zvon, večerni »Ave«. Predno se razidemo še obljuba na ponovno srečanje. Do takrat bomo hodili po poti, ki vodi k sreči, kajti sreča je pot. Ustavili se bomo tam, kjer sije sonce, kjer rože cveto, kajti tam je sreča doma. (zapisal Drago Jančič)
