V času med 3.2.2025 in 10. 2. 2025 so se na območju Policijske postaje Šentjur zgodile štiri prometne nesreče, v katerih je nastala le materialna škoda.
Dne 3. 2. 2025 smo bili obveščeni, da je prišlo do pretrganja električnega vodnika na daljnovodu v okolici Dramelj. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je domačin v gozdu podrl drevo, katero je padlo na daljnovod električne energije. Zoper storilca sledi kazenska ovadba na ODT Celje.
Dne 5. 2. 2025 smo bili obveščeni o prometni nesreči z materialno škodo pri kmetijski šoli. Tam je prišlo do prometne nesreče zaradi izsiljevanja prednosti in je bil povzročiteljici izdan plačilni nalog.
Dne, 6. 2. 2025 smo obravnavali 3 prometne nesreče z udeležbo divjadi.
Dne 7. 2. 2025 smo obravnavali kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari. Neznani storilec je v času med 5. in 6. 2. poškodoval avtomat za izposojo koles pri osnovni šoli Hruševec. Storilce navedenega kaznivega dejanja še iščemo.
Dne 8. 2. smo bili obveščeni o objestni vožnji s štirikolesnikoma na območju Šentvida pri Planini, katera sta s svojo vožnjo ogrožala varnost drugih udeležencev v cestnem prometu.
NASVET POLICIJE:
Policisti v zadnjem času prejemajo veliko prijav kaznivih dejanj, povezanih z zlorabami elektronskega bančništva. Objavljamo opozorila in nasvete, namenjene vsem uporabnikom elektronskih bančnih storitev.
V policiji ugotavljamo, da se neznani storilci v večini primerov izdajajo za podjetja, kot so Lesprom, Dia-group, Contici-travel ipd. in po elektronski pošti pošiljajo ponudbe za lažno poslovno sodelovanje naključnim osebam.
Vsem, ki se javijo in izrazijo interes za sodelovanje, v podpis pošiljajo pogodbe, iz katerih je razvidno, da bodo na svoje transakcijske račune prejeli denar, ki ga morajo nato poslati na drug račun, večinoma prek plačilnega sistema Western Union in Moneygram. Za to opravilo jim obljubijo plačilo, ki je lahko izraženo v odstotkih od posamezne transakcije ali kot mesečno plačilo. Računi, kamor se prenaša tako pridobljen denar, so večinoma v državah, kjer se izgubljajo koristne sledi za izsleditev storilcev.
Denarna sredstva, ki jih ljudje v takšnih primerih prejemajo na svoje transakcijske račune, izvirajo iz kaznivih dejanj. Vse, ki pridejo v stik z izmišljenimi podjetji, zato pozivamo, da se na tovrstne oglase in poskuse nezakonitega sodelovanja ne odzovejo!
Sicer bi neznanim storilcem omogočili kaznivo dejanje velike tatvine in napada na informacijski sistem, zaradi česar bi bili tudi sami kazensko odgovorni. Policija bo zoper vse, ki bodo v Sloveniji tako prejemali denar, ukrepala in podala kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo.
Vsem imetnikom transakcijskih računov, ki uporabljajo elektronske bančne storitve, svetujemo:
- Temeljitose seznanite s pogoji in načini uporabe teh storitev, ki vam jim ponuja matična bančna ustanova.
- Pozorni bodite na vsasumljiva elektronska sporočila, ki jih prejemate na svoje naslove, naj bodo od neznanih ali znanih pošiljateljev.
- Obiskujte samo preverjene internetne strani.Temeljito pregledujte internetno stran banke, ki jo uporabljate za prijavo v elektronski bančni sistem, in upoštevajte navodila svoje banke.
- Svoj računalnik primerno zaščitite s kakovostnimi protivirusnimi programi in požarnimi zidovi. Naučite se, kako jih uporabljati.
- Na računalnike, ki jih uporabljate za elektronske bančne storitve, ne nameščajte nezakonito pridobljenih programov, ki večinoma vsebujejo razne oblike trojanskih konjev in druge zlonamerne programe, namenjene za zbiranje informacij, krajo digitalnih certifikatov, prestrezanje gesel ipd.
- Kaj morate storiti, če zaznate sumljivo prenakazilo denarja? Svetujemo vam, da za pregled osebnega računalnika, ki ga uporabljate za elektronsko bančno poslovanje, najprej zaprosite policijo. Če bi ga najprej pregledovale druge osebe, bi lahko s svojim nestrokovnim ravnanjem naredile več škode kot koristi. Izbrišejo se lahko namreč ključne informacije, ki bi bile za policijo uporabne pri iskanju storilca kaznivega dejanja. (Bojan Šipek, načelink PP Šentjur)