Šentjur, 31. 10. 2014 – Danes in jutri, 31. oktobra in 1. novembra, praznujemo dva državna praznika, ki sta tudi dela prosta dneva. Dan reformacije je skoraj edinstveni praznik v Sloveniji, dan reformacije praznujejo le še v Čilu in pa v nekaterih nemških zveznih deželah. Če danes povprašamo mimoidoče, kaj praznujemo na dan reformacije, dobimo veliko zanimivih odgovorov, od »rojstni dan Primoža Trubarja, pa neko cerkeveno “zadevo”« … Če že imamo praznik, potem moramo tudi vedeti, kaj praznujemo. Reformacija je versko, kulturno in politično gibanje, ki se je odvijalo v 16. stoletju. Začetnik reformacije je nemški duhovnik Martin Luther, ki je 31. oktobra, davnega leta 1517, na vrata cerkve v Wittenbergu pribil liste s 95 tezami o moči odpustkov in spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah. Predvsem je trdil, da cerkvena oblast ne seže na “oni svet”. Glavni razlog njegovega srda pa je bil to, da so denar odpustkov namenili gradnji Bazilike sv. Petra v Rimu. Seveda je cerkev njegovo reformo zavrnila, zato se je oblikovala nova cerkvena organizacija – luteranska cerkev. Luther je zahteval, naj bo cerkev revna in preprosta, proti čaščenju svetnikov in relikvij, da se cerkev ne sme postavljati nad državo ter naj vsak vernik bere Sveto pismo v svojem maternem jeziku.
Ravno slednje je čez 33 let zganilo tudi slovenskega protestanta Primoža Trubarja. Leta 1550 je izdal dve za Slovence zelo pomembni deli – Abecednik in Katekizem. Prva knjiga je veljala za začetni pouk branja in pisanja (prvo berilo), namen te pa je bil, da bi se Slovenci čim prej naučili brati. Abecednik je Trubar dodal h Katekizmu. Katekizem vsebuje nekatera pojasnjevanja protestantskih naukov, šest pesmi, dve molitvi in pridigo o veri. S to knjižico je želel Trubar rojake naučiti protestantske vere. Kasneje je Trubar uredil slovensko protestantsko cerkev in dosegel, da so v vseh večjih slovenskih krajih postavili pridigarje. Nastajali so prevodi Svetega pisma v številne evropske jezike, v slovenščino je Sveto pismo prevedel Jurij Dalmatin. Reformacija se je razširila po vsej Evropi. Boj Rimskokatoliške cerkve proti reformatorjem pa imenujemo tudi protireformacija. Reformacija je poleg zgoraj omenjenih knjig prinesla tudi prvo omembo pojma Slovenec, zato od leta 1992 praznujemo dan reformacije.
Dan spomina na mrtve
Dan spomina na mrtve – 1. november – je praznik v več državah po svetu. Pri nas je uradni praznik že od leta 1991, v času Jugoslavije pa se je praznik imenoval dan mrtvih. Je različica katoliškega praznika vsi sveti. V davnini je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih; njihove duše naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. Člani moških družb so jih našemljeni poosebljali. Krščanstvo je spremenilo pogansko animistično gledanje, tako da je rajne prikazovalo kot »duše v vicah«, ki se morajo očistiti grehov, preden smejo v nebesa. Za to naj bi jim bila potrebna molitev živih. Domači so najemali tudi druge, da so molili za njihove rajne, predvsem so to naročali revežem in otrokom; ti so svoj čas hodili od hiše do hiše in ljudje so jih obdarjali z obrednim pecivom (prešce, vahtiči, krželji, mižnjeki). To se je dogajalo predvsem 2. novembra (krščanski dan vernih duš), pa tudi že dan prej (praznik vseh svetnikov). Obredno pecivo je skoraj gotovo ostanek iz predkrščanstva. Neznani poganski praznik mrtvih se je v krščanstvu razdelil še na dva krščanska godova: na god sv. Mihaela (29. september), ko na Koroškem delijo obredno pecivo, in na god sv. Martina (11. november), ko po jesenski pojedini pustijo na mizi ostanke za verne duše. Na ta dan Slovenci s kupi cvetja in sveč drvimo na pokopališča, da se poklonimo pokojnim. (Jure Godler) (vir: Wikipedija)
