28.4 C
Šentjur pri Celju
13/07/2025
sentjur.net

Razstavili fotografije Šentjurja v nevidni svetlobi

Šentjur, 15. 12. 2025 – V avli Ipavčevega kulturnega centra Šentjur so zasijale fotografije šentjurskega fotografa Roberta Gajška. Gajšek je nekdanji dolgoletni ravnatelj OŠ Hruševec Šentjur in fotografski entuziast, ki ga poznamo s številnih šentjurskih prireditev, ki jih je v večnost zapisal s svojimi fotografijami. Danes ima novo službo – je aktivni upokojenec in se lahko posveča tudi tistim stvarem, za katere je prej zmanjkalo časa. S fotografijo pravi, da se ukvarja že od otroštva. Zadnje čase pa se rad posveča novim tehnikam kot so trki kapljic in makrofotografija.

Razstava Šentjur v nevidni svetlobi, sodi med tiste nove tehnike –  je zgodba o svetlobi, ki je človek ne vidi. Ljudje smo navajeni naše vidne svetlobe, ampak obstajata dve še dve dimeziji, ki sta skriti našemu zaznavanju – infrardeč in ultravijoličen spekter. V ultravijoličnem spektru gledajo recimo čebele, metulji, ptice, nekatere ribe, kuščarji žabe in severni jeleni, medtem ko v infrardečem spektru kače, netopirji in nekateri hrošči. Z avtorjem fotografij se je pogovarjal Jure Godler, vodja območne izpostave JSKD, ki je tudi razstavo organiziral. Prepoznavnost Gajškovemu fotografskemu ustvarjanju in velik zagon pri prepoznavnosti pa je zagotovo pridodala fotografija Candy Landscape, ki je na natečaju v Združenih državah Amerike osvojila celo drugo mesto in je bila objavljena v znani reviji Forbes.

O IR svetlobi

Robert Gajšek je v pogovoru z Godlerjem razložil kako nastanejo fotografije v infrardeči tehniki. “Rastline od vidne svetlobe zajamejo modri in rdeči spekter in to energijo uporabijo za proizvajanje listov in plodov ter za rast. Zeleno svetlobo odbijajo, zato vidimo liste zelene. Petkrat več kot zelene svetlobe pa odbijajo infrardeče svetlobe. Zato so zelene rastline v infrardeči svetlobi videti zelo svetle,” je razložil. To tehniko fotografiranja v IR-svetlogi pa sprva že v prvi svetovni vojni uporabljala vojska, saj so jo uporabljali za fotografiranje sovražnih linij z letali. Šele po drugi svetovni je popularnost fotografiranja narasla z fotografskim filmom IR Chrome, ki so lahko s tem naredili žive in nadrealistične barve.

V obdobju digitalne lahko fotografiramo v območju vidne svetlobe, ki jo zaznajo naše oči, medtem ko imajo za nevidno svetlobo fotoaparati vgrajeni filtre, ki blokirajo infrardečo in ultraviolično svetlobo. “Pri predelavi aparata je treba te filtre odstraniti in namestiti takšne, ki blokirajo UV- in vidno svetlobo, da do senzorja pride samo infrardeča svetloba,” je razložil Gajšek.

Za šentjursko razstavo pa je naš fotograf naredil nove fotografije našega kraja in okolice v nevidni svetlobi. Poleg nevidne svetlobe, je avtor izbral tudi Šentjurčanom veliko manj poznane detaljle našega kraja, kjer se je osredotočil predvsem na Hruševec, Resevno in Vrbno. Obiskovalci, ki so dodobra zapolnili avlo IKC Šentjur pa so skušali ugotoviti, kje je stal avtor, ki je posnel fotografijo Šentjurja, ki je krasila tudi katalog, ki ga je organizator pripravil za razstavo. Na presenečenje vseh, je fotografija nastala iz resevniškega stolpa, IR tehnika, pa je Zgornji trg in okolico toliko izostrila (ta tehnika namreč ignorira meglice), da je bil verjetno prvič Šentjur fotografiran pod tem kotom.

Pohvale tudi mojstra fotografije

“Fotografija je ena najbolj neposrednih, a hkrati skrivnostnih umetnosti. Ujame čas, ki ga ni več, a hkrati ostaja večen. Danes imamo pred sabo izbor del, ki ne govorijo le o svetu okoli nas, temveč tudi o tem, kako ta svet vidi tisti, ki gleda skozi objektiv,” je nadaljeval Jure Godler in na oder povabil še gosta Jureta Kravanjo, ki sodi med najbolj prepoznavne slovenske fotografe. Ponaša se tudi s nazivom mojstra fotografije Fotografske zveze Slovenije in mojstra mednarodne fotografke zveze FIAP.

Fotografski mojster Kravanja ni skoparil s superlativi do stanovskega kolega. “Robi se je vedno se je lotil posameznih žanrov fotografije na eni strani z vsem srcem, na drugi strani pa natančno v tehničnem, kompozicijskem in vsebinskem smislu. V tem obdobju je Robert Gajšek nadgradil tudi samega sebe, kajti predvsem z žanroma fotografij trki kaplic in pa seveda zato današnjo fotografijo, z IR fotografijo, je pokazal, da je mojster res tistega, kar se loti,” je povedal Kravanja. Pohvalil je njegov premišljeni odnos – odnos med barvami ter med svetlobo in senco.

Za kulturno popestritev odprtja razstave Šentjur v nevidni svetlobi so poskrbeli pevci vokalne skupine iz OŠ Hruševec Šentjur, ki jih vodi Mojca Krevel. Za konec pa je na diatonično harmoniko zaigrala še Sinjo Gračnar, ki je lansko leto prejela zlato priznanje in dosegla skupno drugo mesto na državnem tekmovanju v diatonični harmoniki v starostni skupini do 14 let. Po končanem uradnem delu so se ob zakuski obiskovalci podružili še z avtorem fotografij in občudovali njegove stvaritve. Razstava pa bo v avli IKC Šenjtur na voljo do konca poletja. (Jure Godler, foto: Tomaž Kolar)

Sorodne novice

Pomlad je prinesla novo paleto barv

Jure Godler

Ustvarjalnost in narava z roko v roki

Jure Godler

LUŠ predstavlja: razstavi, zaključek delavnic in bogat program maja

Jure Godler

Obeležili četrt stoletja trajajočo zgodbo Šentjurskih muzikantov

Jure Godler

Krajine Branka Gajšta na ogled v Galeriji Zgornji trg

Urša Kajba

Njegova IR fotografija osvojila drugo mesto v kategoriji Chrome Candy

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več