Dramlje, 2. 8. 2024 – Čebelarska dejavnost je v Sloveniji zelo cenjena. Smo dežela kranjske čebele, ki je avtohtona in še vedno predstavlja večinsko populacijo, medtem ko so drugod avtohtone čebele, zaradi vnašanja tujerodnih čebel, z leti skoraj izginile. Prav naši čebelarji pa so bili pobudniki predloga za svetovni dan čebel, ki ga obeležujemo 20. maja. Žal pa število čebelarjev in čebelnjakov v zadnjih letih upada. “V vseh čebelarskih društvih po Sloveniji opažamo upad čebelarjev, naša starostna struktua pa je narasla v povprečju na 70 let,” nam je povedal predsednik Čebelarskega društva Dramlje, David Jager.
Po podatkih centralnega registra čebelnjakov je bilo v Sloveniji registriranih 11.359 čebelarjev, ti pa imajo v povprečju nekaj več kot 17 čebeljih družin. Zadnje čase pa čebelarjem nagajajo nestanovitne vremenske razmere in celo bolezen – gniloba čebelje zalege. Izvor te bolezni so 7. avgusta ugotovili v Občini Vojnik izdano pa je bilo celo opozorilo za območje treh kilometrov od žarišča, ki zajema del naselja Dramlje in Goričice.
Kako navdušiti mlade?
Po vzoru aktivnosti Čebelarske zveze Slovenije se na osnovnih šolah organizirajo čebelarski krožki, navdušenje mladih čebelarjev pa po končanju šole in povečanju študijskih obveznosti kmalu splahni. “V Čebelarskem društvu Dramlje so se odločili, da otroke še bolj navdušimo nad čebelarjenjem in jih motiviramo za delo s čebelami. Zato smo pripravili trodnevni čebelarski tabor, kjer smo jim predstavili delo čebelarja” je povedal Jager. S podporo Občine Šentjur so tabor izvedli na Sveti Uršuli, udeležilo pa se ga je 12 otrok. Prostor za bivanje in učenje so si izposodili od tamkašnjega planinskega društva.
Prvi dan so za otroke pripravili družabni večer, kjer so se ob tabornem ognju spoznali. Igrali so se družabne igre na svežem zraku pa v pričakovanju delavnic zaspali. Naslednji dan so se udeležili prve delavnice, kjer so v čebelnjaku Martina Voduška najprej spoznali čebelarska opravila. Opravili so pregled petih čebeljih družin in iztočili med – pripravili so nekaj polnih kozarcev medenih satov. Za med so izdelali tudi unikatne nalepke ter jih nalepili na svoje kozarce. Po končanem delu v čebelnjaku pa jih je po kosilu in kratkemu premoru čakala še druga delavnica.
Apiterapija
Delavnico apiterapije je vodila Nika Pengal, ki jo poznamo pod prevdonimom Gospodična medična. Strokovnjakinja z bogatim znanjem o čebelah in čebeljih pridelkih otroke navdušila in skupaj so izdelali tudi apikompleks. Ta je sestavljen iz medu, cvetnega praha, matičnega mlečka in propolisa. Prikaz izdelave apikompleksa, je popestrila s številnimi vprašanji na katere so zelo spretno in uko odgovarjali udeleženci delavnice. Za spomin na delavnico pa so otroci dobili njeno knjigo in že narejen apikompleks, saj bo ta, ki so ga izdelali na delavnici pripravljen šele čez nekaj dni.
Po večerji so si otroci uživali v kinu pod zvezdami in se utrujeni od napornega dneva prepustili objemu noči. Zadnji dan so skupaj pospravili prostore, pripravili analizo čebelarskega tabora, kjer so vsi prejeli tudi certifikate za udeležbo, ter se odpravili proti domu. “Na zaključni prireditvi so se otroci v en glas strinjali, da je bil čebelarski tabor prekratek in da naj v bodoče organizramo tabor vsaj za en teden,” je na koncu zadovoljno priznal David Jager. “Otroci so na taboru pridobili ogromno uporabnega znanja, ki ga bodo lahko s pridom izkoristili,” je zaključil. Zahvalil se je tudi občini, KS Dramlje in čebelarskim društvom za finančno pomoč pri izvedbi poletnega čebelarskega tabora. (Jure Godler)
