1.4 C
Šentjur pri Celju
09/02/2025
sentjur.net

S priznanji mesta otvorili Šentjurjevo

Šentjur, 17. 4. 2024 – Začenja se največja turistična prireditev pri nas – Šentjurjevo. Uvod v ta sklop dogodkov pa pripravi Mestna skupnost Šentjur s slavnostno akademijo s podelitvijo priznanj. Uvodoma so pevci Vokalne skupine 7 de’ci zapeli neformalno himno Mestne skupnosti Šentjur – Slovenec sem, pesem, ki jo je leta 1882 na besedilo Jakoba Gomilška uglasbil Gustav Ipavec.

Mesto Šentjur šteje 34 let, a njegovi začetki segajo precej dlje v zgodovino. Trg okoli cerkvice na hribu je bil prvič omenjen že leta 1384. Leta 1539 si je trg pridobil pravico do srebrnega pečata z likom svetega Jurija na konju ter pravico do nižjega sodstva. Pravi razcvet pa je kraj doživel z izgradnjo Južne železnice in prihodom prvega vlaka, ki je k nam prvič zapeljal na binkoštno nedeljo 2. junija 1846. Leta 1990 pa je Šentjur postal mesto in je danes upravno, gospodarsko in kulturno središče Občine Šentjur.

Kraj se razvija

“Razvoj kraja je danes neizpodbiten. Urejene ulice, številne novogradnje, krožišča, sprehajalne poti in kolesarske steze dajejo mestu lep videz in toplino. Dobro počutje ljudi pa se odraža tudi v tem, da Šentjur za svoje mesto sprejmejo številne mlade družine, ki se odločijo pri nas pognati korenine in tukaj vzgajati svoje otroke,” je uvodoma povedala moderatorka akademije Nastija Močnik.

Njej je v slavnostnem nagovoru pritegnil tudi predsednik Mestne skupnosti Šentjur Matjaž Kovačič. Samo s sodelovanjem med nami lahko skupaj gradimo uspešno in prijetno okolje. Takšno okolje, v katerem se bomo počutili varno in prijetno. V katerem bomo z užitkom gledali odraščanje naših otrok, uživali v prostočasnih aktivnostih ter v katerem se tudi na starejša leta ne bomo počutili osamljeni in odrinjeni na rob,” je povedal predsednik. V zadnjih dveh letih so v MSŠ vlagali v infrastrukturo – modernizirali cesto do Občine Šentjur, uredili avtobusni postajališči pri OŠ Franja Malgaja Šentjur začeli z urejanjem Kolodvorske ulice. Sodelovali so prenovi železniške postaje Šentjur in prestavitvi dela Muzeja Južne železnice smo aktivno sodelovali, v letošnjem letu pa bomo še nadaljevali z urejanjem muzejskega območja.

“Ko se je pred 34 leti porodila ideja o organizaciji sejma v Šentjurju si nihče ni predstavljal, da se bo prireditev razvila v največjo turistično prireditev v občini, ki vsako leto na različne dogodke privabi več tisoč ljudi,” je dodal predsednik MSŠ ter povedal, da se bo v času Šentjurjevega odvilo več kot 30 različnih dogodkov.

Vodovarstveni ukrepi ključni

Zbrane v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur, pa je nagovoril tudi mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur. Tudi on je pohvalil dobro sodelovanje z MSŠ in sistematični razvoj infrastrukture. Izpostavil je tudi problem prometa skozi Šentjur, ki bi ga rešila navezovalna cesta, za katero se že izvaja parcelacija trase. V prihodnosti pa bo potrebno odkupiti tudi zemljišča. S tem povezana pa je tudi investicija v suhi zadrževalnik poplavnih vod Črnolica. Občinski svet Šentjur je ta nasip, katerega namen je ščititi Šentjur pred poplavami, umestil v prostor že leta 2011. Po tem zadrževalniku pa bi potekala tudi navezovalna cesta, ki je ključna tudi za razvoj Kozjanskega in Obsotelja. “Nahajamo se pred dilemo ali zaustavimo razvoj Šentjurja za naslednjih 50 let, zavremo razvoj mesta in še naprej živimo s prekomernim prometom in hrupom. Razumem tudi lastnike zemljišč in upam, da se bo našel tudi skupni jezik, saj se je prvič pojavil evropski denar za to investicijo. Stališče občine je, da je potrebno najti zamenjavo kmetijskih zemljišč in s tem omogočiti nadaljnje kmetovanje lastnikom in izvajanje protipoplavnih ukrepov,” je izpostavil perečo problematiko župan.

Prepoznali najuspešnejše

Naselja, vasi in kraje zaznamujejo predvsem ljudje, ki v njih živijo. V Šentjurju je doma veliko izjemnih, ustvarjalnih in aktivnih posameznikov, ki so uspešni na številnih področjih svojega delovanja, in prav vsak izmed njih je s svojo dejavnostjo za lokalno skupnost še kako dragocen. Najuspešnejše pa so prepoznali tudi v Mestni skupnosti Šentjur in jim podelili priznanja. Po tradiciji pa so priznanja sprva podelili zlatim maturantom, ki so življenjski menjnik, kot je matura opravili z odliko. Ker pa v lanskem letu ni bilo svečane akademije Mestne skupnosti Šentjur, saj se ta odvija bienalno, so podelili priznanja zlatim maturantom, ki so šolanje zaključili v šolskih letih 2021/2022 in 2022/2023.

Priznanje z denarno nagrado je prejel Vid Zimšek, ki je v lanskem letu z odliko zaključil izobraževanje na Gimnaziji Lava, letos pa je študent prvega letnika strojništva. Priznanje za odlični uspeh na maturi pa so prejeli tudi Ambrož Leban, Valentin Romih, Matej Strašek in Jakob Arlič. Vsi štirje so se zaradi študijskih obveznosti opravičili, priznanja pa so po prireditvi prevzeli njihovi starši.

Listina mesta kulturnikom

Komisija Mestne skupnosti Šentjur za podeljevanje priznanj, ki jo sestavljajo Metka Jelovšek, Robert Gajšekin predsednik komisije Jure Raztočnik, je na javnem razpisu prejela dva predloga za priznanja mesta Šentjur – listino mesta Šentjur in oba predloga tudi potrdila.

Listino mesta Šentjur je prejela Kvirina Martina Zupanc, Šentjurčanka, ki ji je mar za svoj domači kraj. Je organizatorka številnih dogodkov na področju kulture in turizma. V razmeroma kratkem času delovanja je pustila svoje sledi po celotnem mestnem jedru.

Podpisuje se pod številne projekte, kot so barvanje podhoda pri OŠ Franja Malgaja Šentjur, razstavno prizorišče Kocka pri Centru kulture Gustav, praznična okrasitev v veselem decembru in Božičkova dnevna soba; brez nje pa si ne predstavljamo več ključnih šentjurskih dogodkov – KULbazarja, Šentjurskih bučn’c, dogodkov ob Tednu ljubiteljske kulture in še bi lahko naštevala.

Je sourednica knjige Še zgodb! 50 zgodb, ki so jih napisali Šentjurčani in Kulturne z(a)veze ter mentorica likovnega študijskega krožka na Ljudski univerzi Šentjur. Pred leti je oblikovno prenovila knjižico Šentjurskega poletja, večkrat oblikovala občinsko glasilo Utrip, literarni zbornik Z besedami, občinski koledar prireditev, tudi mnoge grafike občinskih prireditev nosijo njen značilni likovni pečat. Listino mesta sta ji predala predsednik MSŠ Matjaž Kovačič in župan Marko Diaci.

Listino mesta Šentjur je prejel tudi Pihalni orkester Šentjur. Začetki delovanja Pihalnega orkestra Šentjur segajo v leto 1934, ko se je nekaj glasbenih navdušencev odločilo, da ustanovijo Kalobško godbo. Skozi leta so se orkestru pridružili novi člani, zamenjali različni dirigenti in orkester je dobival novo vizualno in glasbeno podobo. Pihalni orkester letos slavi že 90-letnico svojega delovanja.

Leto 2021 je bilo posvečeno Josipu Ipavcu in njemu v čast je Pihalni orkester Šentjur izvedel njegovo najobsežnejše delo – priredbo operete Princesa Vrtoglavka. Vsako leto priredijo tradicionalne dogodke, kot so božično-novoletni koncert, pomladni koncert, proslava ob dnevu državnosti, prvomajska budnica in drugi.

V lanskem letu so na 27. tekmovanju godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla v kategoriji nad 41 članov osvojili absolutno prvo mesto. V Pihalnem orkestru Šentjur deluje 79 članov, od tega je 23 mladih glasbenikov, ki so še vpeti v glasbeno izobraževanje. Pihalni orkester vodi dirigent Jurij Hladnik. Priznanje je prevzel predsednik Pihalnega orkestra Šentjur Vladimir Belina.

Perica in Robi šov

“Ko vsak posameznik zasije kot zvezda, skupnost zasije kot nebo, polno svetlobe.« Svojemu mestu želim, da bi na njegovem nebu tudi v prihodnje sijalo polno svetlih zvezd,” je uradni del zaključila Nastija Močnik.

V nadaljevanju pa so organizatorji poskrbeli tudi za smeh, ki sta ga pričarala Perica Jerković in Robi Petan v svojem šovu. Poskrbela pa sta tudi za glasbene vložke, dotaknila pa sta se tudi suhega zadrževalnika Črnolica, ki pa je v njunem kontekstu tokrat izvabljal le salve smeha. Na koncu pa so organizatorji obiskovalce še pogostili v avli IKC. (Jure Godler, foto Danijel Berden)

Sorodne novice

Sedem občin “POBegnilo skupaj”

Jure Godler

Blagoslov obnovljene strehe in fasade na Botričnici

Jure Godler

KULinarični in KULturni bazar postregel z raznolikostjo

Jure Godler

V Gorici pri Slivnici so se srečali predstavniki LAS-ov

Jure Godler

Predstavili Kulturno z(a)vezo in decembrsko dogajanje

Jure Godler

Likovnice UTŽO v poklonu na Edvarda Ravnikarja

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več