Šentjur, 24. 8. 2016 – Po večletnem premoru, ko je šentjurski taborniški ogenj na Resevni povsem ugasnil, se je žerjavica ponovno obarvala v rdeče. Žalosten pogled na jaso, kjer so nekoč ponosno taborili taborniki, je obiskovalcem Resevne kazil pogled na prečudovito naravo. Razpadajoče barake, ki nikoli niso dočakale minute slave in dokončanje vizije, podrta ograja in razmetano kurišče nista bila v ponos ne nekdanjim in ne sedanjim tabornikom.
Ravno zato pa se je peščica tistih, ki so svojo mladost prebili pod taborniško zastavo, ponovno zbrala, pljunila v roke in se lotila dela. Fante je zbral okoli sebe vodnik Aljoša Frece. “Vzrok, da smo se odločili ponovno obuditi taborniški rod, je bila moja osebna želja, pa tudi želja somišljenikov,” nam je povedal Frece in nadaljeval: “saj si želimo, da bi se tudi otroci danes imeli tako lepo, kot smo se pri tabornikih imeli mi.” Poudaril je, da pogreša aktivnosti, kjer bi lahko otroci aktivno sodelovali. Zato je okoli sebe zbral ducat nekdanjih tabornikov in pridnih gasilcev in skupaj so se odločili, da prekinejo taborniški post.
Cilj na novo ustanovljene skupine, nekdanjih članov roda Divjega petelina, je, da se čimprej uredi kamp na jasi in se začne aktivno delati na vzgoji mladih tabornikov. “Želimo si, da bi tabor na jasi ponovno oživel in bi na Resevno hodili taborniki širom Slovenije,” je dodal. Do takrat pa peščico fantov čaka še precej dela – popravilo obeh razpadajočih barak, na eni je celo spustila streha in je voda popolnoma uničila notranjost. Držali se bodo prvotnega načrta in bodo skušali zbrati sredstva iz članarin, občinskih razpisov in sponzorjev ter obe baraki obleči z lesom in narediti ponovno funkcionalne. “Naše zadoščenje pa bo, ko bodo na jasi ponovno postavljeni šotori, dvignjena taborniška zastava in se bo po dolini razlegala pesem,” je še zaključil Frece. (Jure Godler)
