Planina pri Sevnici, 28. 12. 2020 – Matic Romih je mladi skladatelj in komponist s Planine pri Sevnici, ki že od otroštva uživa v glasbi. V tem je videl tudi svojo prihodnost, zato je svojo glasbeno pot nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer sedaj zaključuje magistrski študij iz kompozicije pri prof. Vitu Žuraju. V času študija in njegovega ustvarjanja je prejel kar nekaj priznanj iz kompozicijskih natečajev. V tem času pa se je nabralo kar nekaj avtorske glasbe.
Romih se je odločil, da zbrana dela izda v digitalni zbirki skladb z naslovom Horizon. „Obzorje (horizon po angleško) je naravno presečišče zemeljskega površja in vesolja ter v odnosu med njima predstavlja skupno točko – kjer se iz ene strani mešajo barve nestvarnosti neskončnega vesolja ter domišljije, iz druge pa zemeljska realnost in občutek za čas. Tako skupaj skrbita za smiselno obliko in celovitost glasbe,“ album opisuje Matic. Njegov opus pa zajema vse od solističnih in komornih sestavov, otroškega muzikala Dorimu, komorne mini opere Gaja, pa vse do zborovske in orkestralne glasbe. Sodeloval je tudi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in nekaj skladb najdete tudi na njegovem digitalnem albumu, v katerm lahko skladbe tudi kupite ali pa zgolj poslušate skrajšano verzijo.
Matic, prebral sem, da je opus skladb nastajal v celotnem času študija kompozicije. Zdaj ste se odločil, da izdate svoj prvenec?
Skladbe so nastajale tekom študijskih let, ampak niso bile nikoli studijsko posnete z izjemo treh skladb, ki pa so za posnetek poskrbeli že na javnem izvajanju in so bili primerni za izdajo. Letos poleti pa sem dobil povabilo, da snemam za arhiv RTV tudi preostalih sedem skladb. Sprva ni bilo mišljeno, da bi napravil avtorski album, nato pa, ko sem spoznal, da bom pravzaprav prejel profesionalne studijske posnetke, sem se seveda odločil, da naredim korak naprej in izdam digitalni album.
Glasba, ki nastaja danes je precej drugačna od glasbe, ki je nastajala pred 100 in več leti. Zdi se kot ekstremna igra določenih instrumentov. Kako kot komponist gledate na to moderno zvrst glasbe?
Na moderno zvrst gledam kot logično nadeljevanje že slišane, ustaljene glasbe. Vsaka zvrst potrebuje nekaj let, da se prečisti, da jo občinstvo sprejme in da se umesti kot stalni del koncertnih listov. Večina dobrih skladb, ki so danes del železnega repetoarja različnih, so pravzaprav na nek način avantgardne ideje komponistov za tisti čas, ko je skladba nastala – v velikih primerih jo prva občinstvo niti ni dobro sprejelo. Danes, ko poslušamo klasično glasbo iz prejšnjih stoletij, ne dobim občutka, da je morda nekoč veljala za “moderno” nekega obdobja.
Kako ste angažirali simfonični orkester RTV Slovenije, da je zaigral vaše skladbe? Verjetno ne pridete na RTV z notami in rečete, tole zaigrajte?
Če bi bil takšen postopek, da bi lahko “uletel” na vajo in rekel: “Čujte pebi, mate pet minut, da bi tole mal probal,” bi najbrž kar nekaj časa šotoriral pred njihovimi vadbenimi prostori. Žal pa temu ni tako. Občasno pa se zgodi, da se orkester približa mladim umetnikom in poleg ostalih koncertnih hiš, orkestrov, ansamblov objavijo tudi kakšne razpise, kjer sodelujejo z mladimi komponisti iz Akademije za glasbo v Ljubljani in tako se je godilo tudi spomladi 2018, kjer je RTV med poslanimi skladbami izbral mojo za izvajanje v sledečem letu, 2019.
V kateri zvrsti glasbe vidite svojo prihodnost? Katero zvrst glasbe ustvarjate za svojo dušo?
Težbo bi se opredelil, katera mi je ljubša. Vsaka skladba, ne glede na zasedbo in zvrst, prinaša nove priložnosti sodelovanja in delo z glasbeniki in se mi zdi, da mi je to še najpomembnejše – torej proces dela in možnosti raziskovanja. Še posebej, če so ti ljudje prijazni, ustrežljivi, je sodelovanje potem še toliko slajše. (Jure Godler)
