Šentjur, 25. 2. 2022 – V petek, 25. februarja, je v okviru delovnega obiska Šentjur obiskal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek. V okviru popoldneva je bil njegov urnik rezerviran tudi za pogovorni večer v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju. Za kulturni vložek so poskrbeli Pon’kovški podokničarji. Dr. Jože Podgoršek se je rodil kot četrti otrok tradicionalne kmečke družine in je tudi odraščal na domači kmetiji. Svojo poklicno pot je pričel v gospodarskem sektorju, kjer je intenzivno spoznal področje pridelave zelenjave in tudi sektor zelenjadarstva v Sloveniji. Med glavnimi nalogami ministra so bili spremljanje ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano, ozaveščanje kupcev hrane v verigi preskrbe s hrano o zakonskih določbah in moralnih merilih pri odkupu hrane ter ozaveščanje pridelovalcev in predelovalcev kot vmesnih členov v verigi preskrbe s hrano o zakonskih okvirih pri prodaji in odkupu hrane in pravicah prodajalcev hrane.
Težave kmetijstva
Na povabilo predstavnice Nove Slovenije – krščanski demokrati na državnozborskih volitvah Cirile Lavbič in predsednika stranke dr. Roberta Maruša se je predsednik Podgoršek udeležil pogovornega večera v Ipavčevem kulturnem centru. Najprej je uvodni pozdrav naredil predsednik stranke Maruša, kasneje pa je besedo še predal kandidatki za poslanko v državnem zboru.
Lavbičeva je predstavila namen pogovornega večera in poudarila, da si želi, da bi se z vprašanji dalo dobiti odgovore na najbolj pereča vprašanja, ki trenutno skrbijo današnje kmete po vsej Sloveniji, ne zgolj samo v domači okolici. Covid kriza je v preteklih dveh letih naredila več škode kot koristi. Poleg gospodarstva in še mnogih drugih dejavnosti je prizadela tudi kmete. Odkupne cene in nakup retro materiala so odšle v nebo. Zagotovo lahko rečemo, da so tukaj v neprijeten položaj postavljeni tako mali kot tudi veliki kmetje.
Za prihodnost so pomembni mladi
Med samo razpravo, ki se je razvila, so nekatera vprašanja padla predvsem na ohranjanje kmetijstva in vzgoja mlajših rodov. Veliko osnovnih šol se odloča in svojim učencem že ponuja kmetijski krožek, kjer se učijo veliko praktičnih vsebin. Sami vzgajajo zelenjavo in rastline na šolskem vrtu, sadijo sadno drevje, se učijo obrezovanja in hkrati prevzemajo skrb za rastline in dobrobit za okolje, v katerem rastejo. Poudarek je na tem, da se otroci naučijo celotno pot, od koder se pridela hrana, kaj rastlina pri svoji rasti potrebuje in pri čemer ji lahko na okolju prijazen način tudi pomagamo.
Kot je pojasnil minister Podgoršek, samo ministrstvo veliko dela s samimi vzgojnoizobraževalnimi ustanovami, kjer se trudijo otrokom na prijazen način predstaviti kmetijstvo in njihovo zanimanje na tem področju tudi poglobiti. Že nekaj let v vseh šolah in vrtcih po Sloveniji poteka že tradicionalni slovenski zajtrk, kjer se predvsem trudijo otrokom ponuditi lokalno pridelano hrano, ki ni prepotovala na milijon kilometrov, da je prišla na krožnik, ampak je preprosto domača iz domačega okolja.
Pri tem bi nam za velik vzor lahko bila sosednja Avstrija, pravi minister. »Prebivalci v naši severni sosedi bodo najprej pobrali svoje proizvode, lokalne in pridelane v njihovi državi, kot pa proizvode, ki so jih pridelali drugje in so v njihovo državo le pripeljani. Tukaj je pomembna in temeljna napaka Slovencev. Kljub vsemu se moramo dodobra zavedati, da program, za katerega se trudimo, da bi bil podoben kot v Avstriji tudi v Sloveniji, pa zagotovo ne bo uresničen od danes do jutri. Za vse je potreben čas, in zagotovo tukaj lahko govorimo o nekaj desetletnem privajanju na lokalne proizvode iz domačega okolja.«
Pomembno vlogo imajo tudi ženske
Pomembno vprašanje, pa je zagotovo bilo tudi vprašanje žensk. Ženske so kot družinski člani udeležene pri delu na kmetijah. V Sloveniji je 29 % nosilk kmetijskega gospodarstva, veliko pa je tudi žensk, ki si zaradi velike finančne obremenitve ne morejo plačevati zavarovanja in so tako zavarovane po možu ali obratno. Ali bodo te ženske morale čakati do 65. oziroma 67. leta, da bodo dobile skromen znesek za trdo življenjsko delo, ki ne izključuje prostih vikendov in ne praznikov.
Na kmetiji moraš tudi bolan opraviti najnujnejše delo. Kot je povedal minister, so pred nekaj časa soglasno sprejeli, da je potrebno, da imajo vse države članice Evropske unije enake možnosti za delo in življenje, za vse starostne skupine, ne glede na spol, kot je to v mestih. Res je, da je življenje na podeželju drugačno kot v mestih, toda ne glede na to morajo biti enake možnosti, zlasti kadar govorimo o spletni povezavi, cestni infrastrukturi, kulturnih dejavnostih, knjižnicah … In to so zagotovo stvari, na katere se lahko naslavlja Slovenija. Pogovornega večera v Ipavčevem kulturnem centru se je udeležilo lepo število obiskovalcev, ki so na koncu sami zastavljali vprašanja ministru Podgoršku. (Tjaša Ferlež)
