Šentjur, 24. 3. 2025- Velikokrat slišimo, da je življenje kot tobogan, polno vzponov, ovinkov in občasno tudi kak padec, a dobro je vedeti, da na koncu, ne glede na to kam nas zanese, zmeraj pristanemo na varnih tleh. Ne glede na to kdo smo ali kako zelo se trudimo, vsi ljudje se v življenju soočamo s slabimi situacijami, ki jih doživljamo kot boleče. Naj gre za osebne krize, travmatski dogodek ali težke trenutke, ki smo jim v zadnjih letih vedno pogosteje priča v skupnosti (npr. naravne nesreče, delovne nesreče ipd.).
Kaj sploh je travmatski dogodek?
Za boljše razumevanje sebe in dogodkov v našem življenju ter vpliva, ki ga imajo na nas, je dobro, da poznamo razliko med življenjsko krizo, stresom in travmatskim dogodkom. To nam olajša soočanje in okrevanje po težkem obdobju ter vključevanje dogajanja v našo življenjsko zgodbo.
Z besedo krizo lahko označujemo prelomnico. Tako je tudi naše življenje polno prelomnic ali razvojnih kriz, ki jih doživljamo v različnih fazah našega življenja. To je lahko na primer puberteta, menopavza, zaposlitev, ustvarjanje lastne družine, soočanje z izgubo staršev, upokojitev in podobno. V teh obdobjih velikokrat čutimo negotovost, dvome, pojavi se strah, da ne bomo kos izzivom z katerimi se soočamo, za kratek čas lahko izgubimo nadzor nad situacijo. Vse to je normalno in tekom časa, če gremo v smeri rasti, zrelosti in zdravja, izzveni (Lavrič in Štrin, 2016).
Soočanje z izzivi in spremembami pa pri posamezniku vpliva na doživljanje stresa. Stres se nanaša na različne okoliščine, večinoma ga povezujemo z negativnim doživljanjem, čeprav poznamo tudi pozitiven stres (npr. rojstvo otroka, poroko ipd.). Pomembno je kako dojemamo stresno situacijo. Nekdo izmed nas lahko enako situacijo dojema kot, da ji ni kos, spet nekdo drug pa kot izziv ali dobro priložnost. Doživljanje stresa nas lahko spodbudi k večji učinkovitosti, učenju in napredovanju. Posledice kroničnega in travmatskega stresa pa so lahko težave vezane na telesno in psihično zdravje (Lavrič in Štrin, 2016).
Travmatski dogodek se nanaša na dogodek ali situacijo, v kateri posameznik doživi grožnjo za svoje življenje ali varnost (fizično in čustveno) ali za življenje in varnost drugih ljudi (Mikuš Kos in Slodnjak, 2000). Tak dogodek v nas sproži močna čustva strahu, nemoči in ranljivosti. Tukaj govorimo o na primer različne vrste nesreč (naravne/v prometu/športu), kazniva dejanja, smrt bližnjega, hude bolezni, vojne ali druge nenadne spremembe v življenju. Značilen je vpliv na posameznikovo celostno delovanje tako v trenutku dogodka, kot tudi pozneje (Lavrič in Štrin, 2016).
Normalni odzivi na neobičajen dogodek
Travmatični dogodki lahko sprožijo celo vrsto različnih odzivov. Značilno pa je, da obarvajo naše psihično in fizično delovanje. Tak dogodek vpliva na naša čustva, mišljenje, vsakodnevno delovanje in telesno počutje (American Psychology Association, 2013). Posledice s katerimi se soočamo po travmatskem dogodku so normalni odzivi na neobičajen dogodek. Ljudem se dogajajo v različnih, bolj ali manj intenzivnih oblikah.
V nadaljevanju vam predstavimo nekaj značilnih odzivov na travmatske dogodek.
Telesni odzivi:
- Težave z dihanjem, drgetanje, tresenje, mišična napetost, razbijanje srca, močno potenje, glavobol, bolečine v prsnem košu, slabši sluh, zmanjšano vidno polje, bruhanje, driska, pomanjkanje energije, apetita
Odzivi povezani z mišljenjem:
- Težave s spominom, dezorientiranost in zmedenost, zmanjšana koncentracija, vsiljene misli in slike, samoobtoževanje, zaskrbljenost
Čustveni odzivi:
- So lahko zelo raznoliko od občutka herojstva, neranljivosti do apatije, ravnodušnosti, izgube zanimanja do strahu, zaskrbljenosti
- Pogosta je tudi jeza, nemir, poistovetenje z žrtvijo, občutki krivde, žalosti, izoliranosti, zanikanje čustev in pretirana zaskrbljenost za druge
- Pojavi se strah. Po travmatskem dogodku ljudje velikokrat začutijo strah ob znakih, ki jih na nek način povežejo s travmatskim dogodkom, tako nas strah lahko spremlja še dolgo po doživetem
Odzivi povezani z vedenjem:
- Težave v komunikaciji, hiperaktivnost, zmanjšana učinkovitost, izbruhi jeze, nezmožnost sprostitve, jok, izogibanje situacijam, krajem, ljudem (spomin na dogodek), odmik v odnosih z drugimi (Larson in Österdahl 1996, v Lavrič in Štrin, 2016)
Kaj vpliva na naše doživlanje travmatskega dogodka
Večina ljudi po travmatskem dogodku okreva kljub temu, da prehodno doživljajo simptome (npr. težave s spanjem, vsiljeni spomini na dogodek), ki so značilne tudi za posttravmatsko stresno motnjo (Bonanno, Galea, Bucciarelli in Vlahov, 2007). Dva glavna dejavnika, ki vplivata na okrevanje po travmatskem dogodku sta povezana s tem kake zunanje (npr. družina, prijatelji, prijatelji, delo in materialne dobrine) in notranje (zaupanje vase, dobra samopodoba, pozitivna naravnanost) vire pomoči ima posameznik na voljo (Lavrič in Štrin, 2016). Na težje okrevanje po travmatskem dogodku pomembno vplivajo tudi demografski dejavniki (npr. nivo izobrazbe, starost) ter doživljanje dodatnega življenjskega stresa (npr. pretekli travmatski dogodki) (Kammerer in Mazelis, 2006). Torej vsak travmatski dogodek ne vodi do hude psihološke bolezni in posledice niso zgolj prisotnost ali odsotnost težje psihološke simptomatike, ampak se prav tako dotakne drugih področij našega življenja (služba, družina ipd.). Razumevanje tega vodi do več sočutja pri dojemanju sebe in drugih (Kammerer in Mazelis, 2006). Pomembno je, da krepimo vire, ki nam pomagajo okrevati, tako za čas krize, kot tudi takrat, ko nas nosi miren tok življenja.
Kaj lahko storim?
Obstajajo številni koraki, ki nam lahko pomagajo vzpostavljati psihično blagostanje in občutek varnosti. V nadaljevanju vam predstavimo nekaj pristopov, ki vam lahko pomagajo pri okrevanju po težkem dogodku. Gre za stvari, ki jih lahko storite sami ali ob pomoči ljudi, ki jim zaupate in so vam v podporo.
- Dajte si čas za okrevanje. Dovolite si čas za žalovanje, izražanje čustev. Sprejmite, da gre za težki čas v vašem življenju
- Obrnite se na ljudi, ki so vam blizu, vam prisluhnejo. Podpora okolja je zelo pomembna pri okrevanju. Lahko se obrnemo na prijatelje in družino. Ali pa podporo poiščemo pri ljudeh, ki so preživeli podobno kot mi
- Izrazite svoje doživetje. Lahko se pogovorite o doživetem, lahko pišete dnevnik ali se obrnete na ustvarjanje (npr. risanje, delo z glino ipd.)
- Vključite se v lokalno podporno skupino, ki jo vodijo za to usposobljeni strokovnjaki (pogovor v skupini nam lahko pomaga, da se počutimo manj sami. Posebej so priporočljive za ljudi, ki imajo manjši osebni krog ljudi)
- Poskušajte ohranjat zdrav življenjski slog (zdrava prehrana, zadosten počitek, dnevno gibanje predvsem na svežem zraku in sproščanje). Izogibajte se alkoholu in drogam s katerimi zamaskiramo trenutno stanje in s tem podaljšamo proces okrevanja
- Poskušajte ponovno vpeljati pozitivne dnevne aktivnosti, tako boste imeli nekaj česar se veselite, vas zamoti vsaj za krajši čas.To lahko vključuje ponovno vzpostavitev rutine prehranjevanja, spanja in sprehodov. Zelo pomaga tudi vključitev kakšnega hobija, kot je branje knjige, telovadba, redna druženja s prijatelji ipd.
- Izogibajte se sprejemanju velikih življenjskih odločitev (npr. menjava službe ipd.). Odločitve v naše življenje doprinesejo dodaten stres, zato še je toliko težje v času okrevanja po težkem dogodku (American Psychological Association, 2013)
Na strokovnega delavca se lahko obrnete kadar koli imate občutek, da potrebujete podporo in pomoč pri okrevanju. To je lahko samo enkratni pogovor ali dalj časa trajajoč suport in delo na okrevanju po travmatskem dogodku. Predvsem je pomembno, da se obrnete na strokovnjake kadar imate občutek da se vaše stanje nikakor ne izboljša, se pojavljajo črne misli, brezup ter le s težavo opravljate dnevne aktivnosti in rutino.
Kdo mi lahko pomaga pri okrevanju?
V Sloveniji imamo različne strokovne vire pomoči kam se lahko obrnemo ob stiski
- Vedno se lahko obrnete na osebnega zdravnika, ki vam nudi razbremenitev in vas napoti in usmerja naprej
- Ob hudi stiski se obrnite na dežurno ambulanto ali na dežurno ambulanto psihiatričnih bolnišnic (npr. PB Vojnik)
- v Sloveniji imamo mrežo Centrov za duševno zdravje, ki vam v okviru timske obravnave nudijo razbremenitev in pomoč (zaposlene imajo medicinske sestre, psihiatra, psihologe, delovnega terapevta in socialne delavce) (npr. CDZO Šentjur)
- obrnete se lahko tudi na Center za psihološko svetovanje Posvet, ki obratuje v več slovenskih mestih in vam nudi hitro razbremenitev (npr. Posvet Celje)
- na voljo imate še različne privatne specialiste ali druge strokovne službe, ki so del zdravstvenega sistema
Zapisala: Roberta Kurbus, mag.psih
Viri:
American Psychological Association (2013). Recovering Emotionaly from Disaster. https://www.apa.org/topics/disasters-response/recovering
Bonanno, G. A., Galea, S., Bucciarelli, A. in Vlahov, D. (2007). What predicts psychological resilience after disaster? The role of demographics, resources, and life stress. Journal of consulting and clinical psychology, 75(5), 671.
Kammerer, N. in Mazelis, R. (2006). After the Crisis Initiative: Healing from Trauma after Disasters.
Lavrič, A. in Štirn, M. (2016). Psihosocialna pomoč po nesrečah in drugih kriznih dogodkih: priročnik za vsakdanjo rabo. Uprava RS za zaščito in reševanje.
