Prevorje, 7. 9. 2025 – Astronomsko društvo Kosci Šentjur in Kulturno društvo Prevorje sta organizirala že 23. Astronomsko noč. Čeprav se je polna Luna skrila za oblake, obiskovalci niso ostali brez doživetja. V neposrednem prenosu so lahko spremljali dogajanje na Cipru in tako so lahko neposredno sledili vsem fazam luninega mrka, ki je potekal prav tisti dan. Zbrane je pozdravil Roman Ocvirk, predsednik Astronomskega društva Kosci, in jih kljub oblačnemu vremenu povabil, da si ogledajo teleskop, observatorij in zvezdarno, ki domujejo na Podružnični šoli Prevorje.
Skrivnosti vesolja
Predsednik je razkril tudi izvor imena društva. Ime »Kosci« namreč izhaja iz treh zvezd v logotipu, ki so v času, ko so kosci zjutraj odhajali na travnike, svetile na nebu. Društvo, ustanovljeno okoli leta 2000, letos praznuje 25 let delovanja. Astronomske večere organizirajo skoraj vsako leto, zadnja leta pa tradicionalno v okviru Šentjurskega poletja. Dogodek je običajno zasnovan tako, da se začne s kratkim predavanjem, nato pa sledi ogled opreme in dejavnosti društva.
Ker je v društvu veliko učiteljev, poudarjajo predvsem pedagoški vidik svojega dela z mladimi – od astronomskih delavnic do taborov. Tudi sam Ocvirk je profesor fizike, ki daje osnovo razumevanju tega področja. Čeprav niso profesionalni astronomi, jih druži močna strast do vesolja.
Zakaj 7. september?
Letošnji astronomski večer so načrtovali prav na 7. september, saj je bil napovedan lunin mrk – redek pojav, ki vedno pritegne veliko pozornosti. Čeprav so oblaki zakrili nebo, je dogodek pritegnil številne obiskovalce, ki so z zanimanjem prisluhnili predavanju.
Dejan Kokanović, študent fizike in morda bodoči astronom, je pripravil zanimivo predavanje na temo Luninega mrka. Pojasnil je, da je luna naravni satelit, ki ga je Zemlja ujela v svojo orbito po trku planeta Thea z Zemljo pred milijardami let. Razložil je tudi, zakaj luna spreminja svojo podobo – lunine mene so namreč posledica osvetlitve Sonca. Mrk nastane, ko ob polni luni Zemlja vrže senco nanjo. Ob popolnem mrku luna zažari rdeče, kar je povezano z lomljenjem sončne svetlobe skozi zemeljsko atmosfero – podobno kot pri rdečih sončnih zahodih.
Pogled naprej
Naslednji lunin mrk bo mogoče spremljati na silvestrovo leta 2028, okoli 17. ure. Sončev mrk pa bo viden 12. avgusta 2026 v Španiji, naslednji, ki ga bomo lahko spremljali pri nas, pa šele leta 2081. Ob koncu so v društvu izrazili hvaležnost za sodelovanje s Kulturnim društvom Prevorje, Občino Šentjur ter vsemi institucijami, ki jih podpirajo. S pomočjo razpisov, šol in lastnih sredstev so pridobili bogato opremo, ki jim omogoča kakovostno izvajanje dejavnosti. Čeprav so se tokrat zvezde in luna skrile, so obiskovalci domov odšli bogatejši za nova znanja in skrivnosti vesolja. In kot so dejali organizatorji: »Ob naslednjem luninem mrku se spet vidimo.« (Darja Fišer)
