Šentjur, 18. 10. 2018 – Ob 110-letnici smrti bratov Gustava in Benjamina Ipavca so odprli razstavo z imenom “Ipavci, skladatelji in zdravniki v Šentjurju”. Razstavo je pripravil Pokrajinski muzej Celje skupaj z Občino Šentjur. Notranjost Ipavčeve hiše je dobivala v zadnjih nekaj mesecih novo podobo. Stari razstavi o velikih Ipavcih je potekel čas, prišel pa je trenutek katarze. Razstava je pomembna kot simbol ohranjanja kulturne dediščine. Zbrane je pozdravil tudi župan občine Šentjur mag. Marko Diaci, ki je poudaril, da se bo v prihodnjih mesecih odprl tudi paviljon, ki bo zaokrožil investicije v urejenost okolice Ipavčeve hiše ter se zahvalil tako izvajalcem kot tistim, ki so bdeli nad novo razstavo. Zahvalil se je direktorju pokrajinskega muzeja Stanetu Rozmanu, Jožetu Rataju, Rolandi Foger Grmarnik in Gabrieli Kovačič, ki so bili soavtorji razstave.
Za kulturno popestritev dogodka sta poskrbeli učenka solopetja na Glasbeni šoli Šentjur, Nika Gradišek, in pianistka Zala Irgolič. Razstava Ipavci, skladatelji in zdravniki v Šentjurju je dvodelna predstavitev Ipavcev – kot skladateljev in kot zdravnikov. V prvem nadstropju so razstavili fotografije Šentjurja okoli leta 1805, ko v Šentjur pride Franc Ipavec, do leta 1921, ko umre Josip Ipavec. Drugi sklop razstave zajema ambientalno postavitev meščanskega salona, ki je bil za tisti čas nekaj posebnega. Popestrili pa so ga tudi s 3D-očali, kjer se za klavirjem pojavi tudi Gustav Ipavec. Zadnji prostori pa so v celoti namenjeni življenju Alojza, Gustava, Benjamina in Josipa Ipavca. Pred slovesno otvoritvijo pa je spregovoril tudi muzejski svetnik Pokrajinskega muzeja Celje Jože Ratej, ki je namenil nekaj besed življenju Ipavcev.
Na razstavi smo opazili tudi vnuka Josipa Ipavca, Božidarja Ipavica. “Ta zmeda okoli priimka je nastala, ker strokovna literatura uporablja priimek Ipavec, vsi sorodniki pa se pišejo Ipavic, kakor tudi piše na nagrobniku,” je razložil Ipavic. “Ta čustva, ko stopim v to hišo, so zelo močna. S preteklostjo naše družine je bila zaznamovana tudi moja življenjska pot. Ta renovacija je izbrana in je čudovito narejena v stilu 19. stoletja, v katerem so živeli moji predniki. Veliko podobnih delov pohištva pa imam tudi sam v posesti,” je povedal Božidar Ipavic. Tudi on se je kot otrok učil klavirja in violine, čeprav ga je duša veliko bolj vodila v naravo, danes pa poje v pevskem zboru. Razstava “Ipavci, skladatelji in zdravniki v Šentjurju” bo stalna razstava in je na voljo tudi ostalim, ki bi si jo radi ogledali. (Jure Godler)
