Šentjur, 24. 9. 2025 – Občina Šentjur je v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur pripravila osrednjo slovesnost ob občinskem prazniku. Dogodek, ki ga je odprl nastop Big banda Šentjur z izvedbo občinske himne, je bil namenjen praznovanju občinskega dne, obenem pa so na njem podelili priznanja posameznikom, društvom in organizacijam, ki s svojim delom pomembno zaznamujejo razvoj občine. Prireditev je moderirala Polonca Jazbinšek.
Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je v slavnostnem nagovoru ob občinskem prazniku poudaril pomen občinskih nagrajencev, ki so dokaz, da lokalna skupnost prepoznava in ceni znanje, ustvarjalnost, kulturo ter humanitarnost. Prejemniki priznanj so dosegli nekaj več, dodali nekaj v zapuščino te občine. Takšnih ljudi ni nikoli dovolj in pogosto so kar nekako samoumevni.
Diaci je predstavil tudi glavne občinske projekte minulega leta: prenovljeno športno dvorano v Šentjurju, novo telovadnico pri OŠ Hruševec Šentjur, nogometno igrišče z umetno travo, novo šolo in vrtec na Kalobju, prenovljeno cesto Turno–Slivnica, dozidavo Zdravstvenega doma in začetek gradnje prizidka Doma starejših Šentjur. Med večjimi izzivi je izpostavil gradnjo navezovalne ceste Dramlje–Šentjur, kjer država kljub zagotovljenim sredstvom še ni zagotovila zemljišč. »Prišli smo namreč do točke, ko imamo za projekt zagotovljen tudi denar, ne pa tudi potrebnih zemljišč. Enako se nam dogaja v primeru suhih zadrževalnikov, ki so tudi del teh projektov. Gre za državne investicije in tudi pristojnost države za odkupe, kjer smo poskušali posredovati in pomagati, kolikor lahko. Ne vem, kakšen je občutek, ko v rokah in kuliju držiš moč olajšati življenje in razmere številnim soobčanom, ki se dušijo v hrupu in onesnaženju, pa tega ne storiš. Nočem vedeti. Je to moč? Zmagovalnost?,« je bil kritičen župan.
Občinski praznik je po županovih besedah tudi priložnost za razmislek o solidarnosti in povezanosti. »Ko pogledam v vas, zbrane nocoj, se zavem, da živim v dobri skupnosti, kjer je veliko vzajemnosti,« je dejal. Slavnostni govor je sklenil z mislijo, da so nagrajenci skupaj z občinskimi projekti »izbrana kakovost letošnje žetve«, ki bo služila ljudem in skupnosti.
Priznanja mladim
Prvi sklop nagrad je bil namenjen mladim, ki so v času osnovnega ali srednješolskega izobraževanja izkazali nadpovprečne dosežke ter prispevali k dobremu vzdušju in razvoju šolskih skupnosti. Kot je izpostavil župan mag. Marko Diaci, občina s temi priznanji ne nagrajuje le znanja in odličnega uspeha, temveč predvsem lastnosti, kot so odgovornost, sočutje, pripravljenost pomagati ter sposobnost sodelovanja.
-
Lea Loknar (OŠ Slivnica pri Celju) je bila vpisana v zlato šolsko knjigo. Posebej je izstopala na državnih tekmovanjih iz matematike, astronomije in fizike, hkrati pa je zlata bralka in znana po svoji zanesljivosti in pripravljenosti pomagati.
-
Pia Seničar (OŠ Dramlje) se je uveljavila kot ena najbolj vsestranskih učenk, saj je v dveh letih osvojila priznanja iz geografije, zgodovine, logike, Cankarjevega tekmovanja, prve pomoči in likovnih natečajev. Poleg znanja jo odlikujejo tudi nesebičnost, pravičnost in zanesljivost.
-
Ana Rajh (OŠ Planina pri Sevnici) je uspešna učenka z izstopajočimi dosežki v jezikih, likovni umetnosti in športu. Sodelovala je v šolskem parlamentu, vodila kulturne prireditve ter se vključila v lokalno prostovoljstvo kot članica PGD Planina pri Sevnici.
-
Pia Poljšak (OŠ Hruševec Šentjur) je pokazala znanje iz zgodovine, kjer je na državni ravni prejela dve zlati priznanji. Uspešna je bila tudi v matematiki in logiki. Njena jasno izražena želja je postati kirurginja, pri čemer jo vodijo vztrajnost, natančnost in radovednost.
-
Izak Lepej (OŠ Blaža Kocena Ponikva) je vseh devet let šolanja zaključil z odliko in dosegel vrhunske rezultate na državnih tekmovanjih iz logike, fizike, astronomije in biologije. Poleg akademskih dosežkov ga predlagatelji opisujejo kot vestnega, organiziranega in delovnega.
-
Tara Turnšek (OŠ Franja Malgaja Šentjur) je bila razglašena za Učenko šole. Devet let je ohranjala odličen uspeh, bila zlata bralka in sodelovala na tekmovanjih iz naravoslovja. Poleg znanstvene žilice jo odlikujejo ustvarjalnost, tiha zanesljivost in pripravljenost pomagati sošolcem.
-
Laura Bratuša (Šolski center Šentjur) je zlata maturantka veterinarske smeri. Aktivna v dijaški skupnosti, sodelovala je v Erasmus projektu na Nizozemskem ter v kulturnih dejavnostih, med drugim pri nastanku šolske himne Dajmo Šentjur. Sedaj nadaljuje študij na Veterinarski fakulteti v Ljubljani.
-
Neža Jager (Glasbena šola skladateljev Ipavcev) je zaključila osemletno šolanje kot pianistka z odličnimi dosežki na državnih in mednarodnih tekmovanjih. V prihodnje svojo glasbeno pot nadaljuje na I. gimnaziji v Celju.
Nagrajeni mladi so, kot je poudaril župan, dokaz, da občina ni le prostor bivanja, ampak tudi okolje, ki spodbuja znanje, talent in odgovornost do skupnosti.
Pisna priznanja Občine Šentjur
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je podelila dve pisni priznanji posameznikoma, ki sta s svojim delom pustila pomemben pečat v občini.
-
Martin Čater je aktiven v več društvih, najbolj pa se je uveljavil kot član Območnega združenja slovenskih častnikov Šentjur. Njegova prizadevanja so privedla do mednarodne pogodbe o sodelovanju veteranov s partnerskimi organizacijami iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Madžarske, kar je pomenilo pomembno priznanje tudi za občino v mednarodnem prostoru. Predlagatelj priznanja je bilo Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur.
-
Anita Koleša je skoraj 25 let vodila Območno izpostavo JSKD Šentjur. V tem času je bila pobudnica in sooblikovalka številnih projektov, kot so abonma Gustav, Šentjursko poletje, Ipavčevi kulturni dnevi ter številni literarni, glasbeni in likovni dogodki. Njeno delo je bilo usmerjeno v povezovanje kulturnih ustvarjalcev in v dvig kakovosti ljubiteljske kulture v občini. Predlagatelji priznanja so bili Zveza kulturnih društev Šentjur, Literarno društvo Šentjur, Društvo Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur ter Območna izpostava JSKD Šentjur.
Ipavčeva plaketa
Visoko občinsko priznanje, Ipavčevo plaketo pa je prejel Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur, ki letos obeležuje 80-letnico delovanja. Zbor je eden nosilcev kulturne identitete občine, saj že desetletja ohranja glasbeno zapuščino družine Ipavec in drugih slovenskih skladateljev. Njihovi nastopi v tujini, med drugim v Rimu in Evropskem parlamentu, so bili pomembni simbolni dogodki, ki so občino in Slovenijo predstavljali širše. Predlagatelj priznanja je bil Območni odbor Slovenske ljudske stranke Šentjur.
Častna občanka
Najvišje priznanje, naziv častne občanke Občine Šentjur, je prejela Albina Karmuzel. Že skoraj tri desetletja se posveča humanitarnemu delu, predvsem prek Območnega združenja prijateljev mladine Šentjur. Njene akcije so usmerjene v pomoč otrokom, družinam, invalidom in socialno ogroženim. Njeno delo presega meje občine, njen zgled pa spodbuja k solidarnosti tudi širše po Sloveniji. Stiske ljudi se je globoko dotaknejo, njeno prizadevanje pa je tudi načelo njeno zdravje. V njenem času delovanja v Zvezi prijateljev mladine Šentjur, je uspelo zbrati vsaj milijon evrov v denarju in materialu za pomoč potrebnim. Njeno delo presega okvire občine, saj njen zgled odmeva tudi širše po Sloveniji. S predanostjo, sočutjem in neomajno vztrajnostjo je sodelovala pri številnih humanitarnih akcija, ki so izboljšale kakovost življenja mnogih občanov. Postala je utelešenje vrednot, ki bogatijo našo skupnost in navdihujejo druge k solidarnosti. Predlagatelja priznanja sta bila Jure Godler in Martin Čater ter 100 podpisnikov.
Kot je navada pa se prejemnik podeljenega najvišjega občinskega priznanja tisto leto tudi zahvali v imenu vseh nagrajencev. »Tudi moja življenska pot je bila prežeta z mnogimi preizkušnjami in trdim delom, zato sem se v življenju naučila ljubiti in ceniti življenje. Svojim tridesetletnim delom in z delom naših članov smo otrokom pomagali pričarati nasmeh na obrazu, se z njimi poveseliti in občutiti njihovo srečo. Naučila sem se polno živeti in spoznala umetnost učenja v malih in drobnih trenutkih,« je povedala Albina Karmuzel.
Prvi Sloveniji so socilano ogroženi družini izgradili hišo, obnovili veliko domov, nakupili medicinske pripomočke, plačali ogromno terapij, nabavili glasbene instrumente, da se je lahko nadaljevalo glasbeno šolanje mladih talentov. Podelili smo štipendije, da so dijaki in študentje dokončali študije … V govoru se je dotaknila tudi številnih strisk otrok, ki jih v ZPM Šentjur skušajo umiliti. Albina Karmuzel je za prejem naziva častna občanka prejela stoječe ovacije polne dvorane IKC Šentjur in se s tem zelo redkim priznanjem priključila že dvema obstoječima častnima občanoma Mihaelu Bučarju in dr. Janezu Šmidu.
Slovestnost se je zaključa ob zvokih odličnega Big banda Šentjur in žametnem glasu šentjurskega Franka Sinatre – Matica Plemenitaša. (Jure Godler)
