13.5 C
Šentjur pri Celju
02/03/2021
sentjur.net

Aleksandra Pivec: »Sem ponosna in ničesar na svoji poti ne obžalujem.«

Tokrat sem v pogovor povabila pravzaprav zelo preprosto, ljudsko, empatično žensko, Aleksandro Pivec. Po naravi je močnega karakterja, odločna in vztrajna ženska. Je izjemno aktivna in energična, zato tudi navdušena rekreativna športnica, velika ljubiteljica narave in živali. Predvsem pa ponosna žena in mama dveh izjemnih sinov, ki jima posveti svoj čas in energijo, ko ga ne podeli svojemu poslovnemu in političnemu udejstvovanju in delu za ljudi.

Za začetek mi povejte, kdo sploh je Aleksandra Pivec. 

Pravzaprav izhajam iz preproste kmečke družine, deda vinogradnika in staršev, ki so se kasneje iz majhne vasice Kog pri Ormožu preselili in našo življenjsko zgodbo začeli pisati v Ormožu. Ponosna sem, da sem od ranih otroških letih bila deležna vzgoje, ki je pomembno zaznamovala moj karakter in osebnostne vrednote, skozi katere živim tudi danes. Najpomembnejše od teh pa so gotovo: ljubezen do dela oz. vsega, česar se v življenju lotevamo, vztrajnost na začrtani poti, vse do zastavljenih ciljev, tudi takrat, ko pot ni lahka in marsikdo vanjo ne verjame, ter poštenost do sebe in ljudi.

Pogosto se ob težkih trenutkih spomnim svojega dedka, znanega vinarja Stanka Čurina, ki nam je vse te vrednote s svojim delom kazal vse življenje. Na nek način sem bila posebna že kot otrok, saj moj karakter zaznamuje izjemna odločnost, neskončna energija ter tu in tam tudi uporništvo, ko se je potrebno za svojo ali pravice drugih boriti z vsemi močmi.

Po končani OŠ v Ormožu in naravoslovno-matematični šoli na Ptuju sem zaključila študij kemijskega inženirstva na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Tam sem kasneje tudi doktorirala na isti smeri na temo Optimizacije procesov fermentacije grozdnega mošta v vino. Po raziskovalnem delu kariere v Znanstveno-raziskovalnem središču Bistra Ptuj sem postala direktorica te iste inštitucije.

Ko sem spoznala, da želim, razen na regijskem nivoju, vplivati na boljše pogoje življenja in dela ljudi, tudi na državnem nivoju, sem se odločila za pomemben življenjski korak – prestop političnega pragu na državni ravni. Na ta korak sem ponosna in ničesar na tej poti ne obžalujem. Zaznamujejo jo lepi in manj lepi trenutki, predvsem pa zadovoljstvo in ponos, da smo uspeli z majhnimi koraki in spremembami izboljševati življenja ljudi.

Vas mož in sinova podpirata? Kakšne odnos imete v družini samih moških? Kako peljete družinsko in neke vrste politično pot?

Politika zahteva prav gotovo veliko žrtev, ne samo mene, ampak celotne družine. Tudi tukaj se delijo lepi in tudi težki trenutki. Moram priznati, da družina ves čas z veliko mero razumevanja in podpore spremlja mojo pot. O stvareh, ki se iz politike projicirajo na družino, in razumevanju določenih situacij veliko govorimo in iščemo skupne poglede in rešitve. Izjemno veliko energije vlagam, da otrokoma nadomestim ves izgubljeni čas, ki ga posvečam svojemu političnemu delu in ga zaradi tega pogosto zmanjka za naše skupne trenutke. Ko jih imamo, pa se trudimo v njih uživati in se takrat res v posvetiti drug drugemu in stvarem, v katerih uživamo.

Res sem se tudi v družini, podobno kot v svetu politike, znašla med samimi moškimi. Pravzaprav je to morda že bila dobra predpriprava na dobro razumevanje sveta moških, ki seveda zaznamuje tudi politični prostor. V tem svetu znam s svojo močno energijo, s čutom za razumevanje ljudi, z izrazito močno empatijo in tudi s taktno vztrajnostjo funkcionirati zelo dobro. Čeprav je pogosto težko in zahteva izjemno veliko energije in truda, sem prepričana, da se z močno voljo da dobro usklajevati obveznosti in odnose do družine, tudi s profesionalno kariero, mame in žene političarke ali poslovne ženske.

Morda je naša družba do tega še premalo tolerantna in ni sposobna razumeti, da tako politični kot tudi poslovni svet v svojih odločevalskih strukturah nujno potrebuje tudi prisotnost žensk, svojim načinom razumevanja in drugačno taktiko reševanja izzivov. Ob tem pa mora ta ista ženska skrbeti, da brez napak in z vsem, kar od se od te vloge zahteva, opravlja tudi vlogo mame, žene, gospodinje. Kljub dejstvu, da o tem veliko govorimo, še vedno nismo pripravljeni biti do žensk nekoliko bolj tolerantni in spoštljivi.

Imate dva sinova. Kako gledata na vas kot političarko?

Moram priznati, da me je in me še vedno pogosto zaskrbi, kako moje politično udejstvovanje in vse, kar sodi k temu, vpliva na odraščanje mojih sinov. Zato o tem veliko govorimo. Želim, da razumeta mojo odločitev, mojo vlogo in željo po tem, da želim v politiki spreminjati, da bi ljudje živeli bolje in da bi imeli boljše pogoje za svoje delo. V politiki nisem zato, da bi iskala službo ali slavo. V kolikor bi želela to, bi svojo pot zastavila drugače in priložnosti iskala na drugih področjih. Imam izobrazbo, imam odnos do dela in imam energijo, da lahko svojo priložnost za ekonomsko preživetje iščem drugje.

Življenje v politiki ni enostavno in brez razmišljanja lahko povem, da je kakovost življenja izjemno nizka, v kolikor to svoje poslanstvo opravljaš popolnoma predano. Pa vendar čutim in vem, zakaj je vredno in zato tukaj vztrajam. In tako zadeve pojasnim tudi svojima sinovoma. Danes vem, da to razumeta in sta na moje delo in prehojeno pot ponosna. Starejši sin se že zelo “spogleduje” s svetom politike in ga zanima veliko več o politiki naše in tudi drugih držav, kot bi to bilo pričakovati od 18-letnega fanta. Tudi to je dokaz, da ga moja pot ni zaznamovala negativno, ampak mu predstavlja izziv tudi za njegovo usmerjenost in morda tudi izbiro njegove poti.

Tudi sami prihajate iz t. i. vinogradniške, kmečke družine. Zakaj ste se odločili v prvi vrsti za stranko DESUS?

Res sem vse svoje življenje povezana s kmetijstvom in s podeželjem, pravzaprav razvojem podeželjskih območij. Pa vendar moja odločitev za stranko DESUS, kljub vsemu, zelo sovpada z mojo življenjsko zgodbo, vrednotami in načeli. DeSUS se je in se še, kot politična stranka, usmerja v interesno skupino ljudi, za katero bi lahko rekli, da je “ranljiva” skupina. Ljudje, ki so vse svoje življenje trdo delali, si zaslužijo, da jesen svojega življenja preživijo dostojno. Pa ne gre samo za dostojne pokojnine, ampak za življenjske pogoje in ugodnosti, ki si jih zaslužijo.

Veliko žalostnih primerov, starostnikov, na podeželju sem spoznala v svoji karieri in vsak posebej se me je dotaknil v srce. Zato sem želela, da tem ljudem omogočamo drugačno življanje, življenje, ki jim bo lepšalo starost in omogočilo dostojno preživetje. Moj vstop v stranko je bil iskren in povezan z iskrenimi nameni tam delati v dobro te, starejše populacije, ki predstavlja pomemben generacijski člen v krogu medgeneracijskega sožitja in sodelovanja, na vseh področjih.

Pri delu ministrice ste se osredotočili predvsem na mlade in preproste kmečke družine in preproste ljudi. Boste na tem gradili tudi nadaljnjo politično kariero?

Po svojem šestletnem delu na nivoju državne politike sem več kot prepričana, da se politika veliko premalo ukvarja s poslušanjem ljudi in razumevanjem njihovih potreb in izzivov, s katerimi se soočajo, pri svojem delu ali v življenju nasploh. Sama sem se ves čas trudila spoznavati teren, življenja ljudi in pogoje, v katerih delajo ter se ob tem soočajo z različnimi izzivi, ki jih v pisarnah ni mogoče videti. Pogosto se je zgodilo, da smo v dobri veri, da delamo prav, v pisarni na ministrstvu, pripravili določene rešitve ter nato na terenu spoznali, da ljudem ne koristijo veliko, oziroma si želijo, da jih slišimo in poskušamo vključiti tudi njihova videnja in rešitve. Zelo malo je bilo pogosto potrebno, da smo našli kompromis in bili vsi zadovoljni.

Po vsem, kar se mi je v zadnjem letu dela v politiki dogajalo in zgodilo, mi moja močna želja po tem, da ljudem pomagam še naprej, enostavno ni dala miru in je nisem zmogla utišati. Zato sem se, tudi po številnih pozivih ljudi s terena, odločila, da svojo pot nadaljujem, kjer se je končala. Politika in delo ljudi v naši stranki, bosta usmerjena v potrebe ljudi in terena in pri tem želimo oblikovati rešitve na konkretne izzive ter odgovarjati na vprašanja, ki danes pestijo mnoga področja v Sloveniji; predvsem pa na potrebe enakomernega razvoja celotne dežele, kjer sem prepričana, da je razvoj še vedno in veliko preveč usmerjen v določene centre in ne sliši oziroma ne zmore uvideti, da imamo čudovito podeželje z mnogimi potenciali, ki jih nismo uspeli unovčiti do sedaj.

Na podeželju še vedno nismo uredili infrastrukture, nismo vlagali v razvoj dejavnosti, ki bi nudile kakovostna delovna mesta, da bi s tem mlade zadržali v tem prostoru, niti v reševanje stanovanjske problematike … Kmetijstvo pestijo številni izzivi, a hkrati tudi mnogo priložnosti za razvoj panog, v katerih smo zastali in padli na izjemno nizek odstotek samooskrbe, pa imamo za to odlične pogoje in izjemne ljudi, ki znajo, zmorejo in želijo delati in v podeželskem prostoru ostajati s svojimi družinami. Pomembno je vprašanje demografije, s katerim se nismo ukvarjali dolga leta.

Smo ena najhitreje starajočih se družb na svetu, pa še vedno nimamo sprejetega Zakona o dolgotrajni oskrbi, nismo vlagali v infrastrukturo za institucionalno varstvo starejših in ne vzpostavili učinkovitih in delujočih sistemov za izveninstitucionalno varstvo (bivanjske skupnosti in oskrbo starejših na kmetijah) … S svojimi rešitvami želimo pomembno vplivati in spreminjati na naštetih in na mnogih drugih področjih. Ko bodo ljudje znova začutili, da je politiki mar zanje in da se ukvarja z izzivi, ki pestijo njihov vsakdan, bodo tej politiki začeli znova zaupati in z njo sodelovati. Takrat bo tudi politika znova usmerjena v ljudi in državo in ne v medsebojne boje in razdvajanje ter ukvarjanje s samim seboj in svojimi lastnimi interesi in potrebami.

Kaj za vas pomeni številčna podpora preprostih ljudi, ki so prepoznali vaše delo ministrice kot uspešno? 

Podpora preprostih in iskrenih ljudi je tista, ki mi daje moč, energijo in voljo, da v politiki vztrajam še naprej. Veliko slišanih in videnih zgodb s terena je v meni pustilo močno sled in vem, kaj ljudem pomeni biti videni in slišani. Pa naj gre za “majhne” preproste ljudi ali pa za pomembnejše sisteme in odločevalce znotraj posameznih področij. Vesela sem, da se mojih obiskov in iskanja rešitev še danes spominjajo mnogi, s katerimi sem na svoji politični poti sodelovala.

Velikokrat smo se znali slišati, razumeti in z majhnimi spremembami ustvarjati pomembne odločitve, ki so vplivale na njihovo delo in življenje. Še veliko izzivov je ostalo neizpolnjenih, zato sta njihov klic in moja želja po vrnitvi še toliko močnejša. Zgolj in samo to je tisto, zaradi česar želim vztrajati v političnem prostoru. Ko bom začutila, da zato nimam podpore ljudi, se bom iz njega umaknila in svojo priložnost iskala drugje.

Kako pa vi skrbite za varno prehrano svoje družine? Na kaj ste pri izbiri kmetijskih pridelkov najbolj pozorni? 

Varna in kakovostna prehrana nam je izjemno pomembna. Vedno, kadar mi čas to dopusti, za svoje otroke oz. družino, kuham sama. Trudim se vse osnovne sestavine za kuho kupiti pri lokalnih pridelovalcih in tudi v trgovini izbiram slovenska živila, kadar je to mogoče. Veliko kuham po domačih receptih in na naših krožnikih so pogosto zelo tradicionalne slovenske jedi.

Slovenska kmetijska politika že več let v ospredje postavlja povečanje ekološke pridelave, za katero vemo, da v povprečju prinaša nižji pridelek kot konvencionalno, integrirano kmetijstvo. Mar niso ta prizadevanja nekoliko protislovna? 

Slovenija ima odlične pogoje za ekološko oziroma za naravo manj obremenjujoče pogoje kmetovanja. Imamo izjemno ohranjene naravne vire: od zraka, prsti, vode, veliko varovanih območij in s tem res dobre pogoje za pridelavo varne, zdrave, tudi ekološke hrane. Pri tem bi lahko bili veliko bolj ambiciozni in seveda takšno pridelavo tudi primerno podprli s kmetijsko politiko. Pravzaprav pa je slovensko kmetijstvo izjemno sonaravno in lahko bi rekli, celo “butično” v primerjavi z zelo “industrijskimi” pridelavami velikih kmetijskih dežel. Zato smo na ministrstvu pripravili novo strategijo razvoja, kjer pomembno mesto namenjamo vzpostavljanju novih modelov kmetovanja ob upoštevanju varovanja naravnih virov ter seveda temu primernimi vzpodbudami in podporo v vseh pogledih (tako finančnem kot zakonodajnem seveda).

Se boste potegovali za nov mandat predsednice stranke in če vam ne uspe, ali boste odšli v drugo stranko? 

Za nov mandat v stranki DESUS se seveda ne bom potegovala, saj sem od odstopu z mesta ministrice podala tudi svojo izstopno izjavo iz stranke. Določeni ljudje v stranki pač niso želeli ali smeli razumeti moje iskrene namere, stranko voditi iskreno, predano in pošteno ter ob tem namenjati največjo pozornost izpolnjevanju programa, za katerega se je stranka zavezala že ob svoji ustanovitvi.

Omenila sem že, da je moj vstop v politični svet bil iskren in namera jasna. Delati za dobro ljudi in spreminjati in odločati tako, da bodo to ljudje čutili. Zato tudi odločitev, da z enakomislečimi ljudmi okrog sebe ustanovimo novo politično stranko, ki bo s takšnimi namerami in cilji v slovenskem političnem prostoru delovala ter tako predstavljala alternativo dosedanjim političnim opcijam, ki se očitno veliko preveč ukvarjajo z razdvajanjem, iskanjem spletk in premalo s tistim, kar je njihova resnična naloga, ustvarjati zaupanje ljudi, za namen katerih mora odločati in za njih delovati. In to za prav vse ljudi, ne glede na njihov status in pomen, znotraj družbe.

Kako pa lahko poslanec pomaga občini? 

Ljudje gremo na volitve, da bi svoj glas zaupali tistim, za katere verjamemo, da bodo naše potrebe in stališča sporočali na mestih, kjer se sprejemajo pomembne odločitve. Zato je vloga izvoljenih predstavnikov ljudstva točno ta, da delujejo v njihovem interesu in si prizadevajo za potrebe njihovih okolij. Torej to zagotovo vključuje tudi potrebe občin, katere v parlamentu zastopajo.

Če bi vam kdo omenil Šentjur, na kaj bi najprej pomislili?

Prav gotovo mi najprej pride na misel podeželje in pomen kmetijstva, ki v vaši občini predstavlja pomembno gospodarsko panogo. Čeprav vem, da sta tudi podjetništvo in obrt za vaš prostor izjemnega pomena. Kot bivša kmetijska ministrica imam najbrž še nekaj “profesionalne deformacije” in je seveda moja prva misel razvoj podeželja in kmetijstva.

Zato vem tudi, da ste bili leta 2013 nosilci pomembnega priznanja na področju čebelarstva “Čebelam najbolj prijazna občina”. Prav gotovo pa je tudi na tem področju še veliko izzivov, ki jih mora prihodnja kmetijska politika reševati, da ta panoga dobi potreben zagon in nove razvojne možnosti ter predvsem podporo mladim kmetom, da bodo na teh področjih vztrajali ter razvijali sodobno, sonaravno kmetijstvo, s primerno tehnološko opremljenostjo in seveda primernimi pogoji za delo in dostojno preživetje.

Kaj bi lahko rekli o gradnji navezovalne ceste ŠentjurDramlje? Kako daleč so stvari, da se v bližnji prihodnosti ta projekt tudi izpelje?

Vem, da je ta povezava tesno povezana z nadaljnjim razvojem vaših krajev in je zato pomembno, da do izvedbe projekta pride čim prej. Vem, da trenutna vlada veliko dela na izvedbi infrastrukturnih projektov, v sodelovanju z lokalnimi okolji, zato sem prepričana, da se bodo tudi za vaš pomemben infrastrukturni projekt našle rešitve in možnost za čim hitrejše končanje projekta. (Tjaša Ferlež, Foto: osebni arhiv Pivec)

Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več