Šentjur, 4. 10. 2025 – Gasilstvo je v naših krajih globoko zakoreninjeno. Je mnogo več kot le hitra pomoč ob nesrečah – je način življenja, solidarnost, prostovoljstvo in odgovornost do skupnosti. Letos Gasilska zveza Šentjur praznuje častitljivih 70 let delovanja, kar je pomemben mejnik tako za zvezo kot za vseh 12 društev, ki jo sestavljajo. Sedem desetletij neprekinjenega dela, številnih intervencij, vaj in dogodkov je stkalo zgodbo, ki je danes ponos celotne občine. Ob jubileju se gasilci spominjajo vseh generacij, ki so s srčnostjo in predanostjo gradile temelje prostovoljnega gasilstva, hkrati pa pripravljajo dogodke, s katerimi želijo obeležiti bogato preteklost in poudariti pomen povezovanja. O praznovanju, izzivih sodobnega gasilstva in viziji za prihodnost nam je več zaupal predsednik Gasilske zveze Šentjur, Aleš Guzej.
Mesec oktober je tradicionalno posvečen požarni varnosti. Kako ga obeležujete v Gasilski zvezi Šentjur in zakaj je pomembno, da temu področju vsako leto znova namenimo posebno pozornost?
Oktober je mesec, ko gasilstvo še posebej stopi v ospredje javnosti, vendar je za nas to področje pomembno vse leto. Prav vsak se lahko znajde v situaciji, ko je potrebno hitro in pravilno ukrepati – šteje vsaka sekunda in vsaka prava odločitev. V naših društvih zato v oktobru organiziramo številne vaje, dneve odprtih vrat, prikaze reševanja ter izobraževanja za otroke in mladino v vrtcih in šolah, pa tudi osvežitve znanja za odrasle. Prepričan sem, da je preventiva ključ do varnosti – če pravočasno ljudem posredujemo znanje, nasvete in izkušnje, lahko preprečimo marsikatero nesrečo. Posebno veselje pa je videti radovedne otroke, ki z iskricami v očeh poslušajo gasilce. Morda pa prav takrat v njih vzklije želja, da nekoč tudi sami postanejo del te velike družine.
Kako pomembno se vam zdi ohranjanje tradicije prostovoljnega gasilstva v naši občini?
Tradicija prostovoljnega gasilstva je nekaj, kar v Šentjurju nosimo globoko v sebi. Gasilstvo ni zgolj dejavnost, ampak način življenja – del identitete naše države. Ko rečemo, da je gasilec pripravljen pomagati, to ne pomeni le ob požarih ali poplavah – pomeni, da je vedno ob strani sosedu, prijatelju, sokrajanu. To je vrednota, ki jo je treba negovati, ker nas povezuje in dela močnejše. Naši predniki so to poslanstvo začeli v skromnih razmerah, z veliko iznajdljivosti in požrtvovalnosti. Danes pa imamo nalogo, da to tradicijo ohranjamo, nadgrajujemo in predajamo naprej. Prav ta neprekinjena veriga generacij daje gasilstvu neprecenljivo vrednost.
Letos Gasilska zveza Šentjur praznuje častitljivih 70 let delovanja. Kaj za vas osebno pomeni ta jubilej?
Ta jubilej me napolnjuje z globokim spoštovanjem. Sedem desetletij je dolgo obdobje, v katerem se je zvrstilo nešteto dogodkov, intervencij in vaj. Vse to so gradili različni ljudje, a srce je ostalo isto – pomagati. Ko pogledam nazaj, vidim, koliko generacij gasilcev je s trudom, odrekanjem in predanostjo gradilo zgodbo Gasilske zveze Šentjur. Ta jubilej je priložnost, da se jim poklonimo in se jim iskreno zahvalimo. Pomeni pa tudi odgovornost – da to dediščino nosimo naprej z enako srčnostjo in predanostjo, kot so jo nosili naši predhodniki. V čast mi je, da kot predsednik smem stati ob boku tolikim srčnim ljudem in biti del tega veličastnega mejnika. Sedemdeset let pomeni, da gasilstvo v Šentjurju ni le tradicija – je srce skupnosti, ki bije že več generacij in bo utripalo tudi za prihodnje rodove.
S kakšnimi aktivnostmi in dogodki obeležujete 70-letnico delovanja zveze?
Osrednji dogodek bo svečana akademija 17. oktobra v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju. Pomembno se nam zdi, da ob takšnih obletnicah izpostavimo vse generacije – od veteranov, ki nosijo bogate izkušnje, do članic, ki so pomemben člen naše organizacije, ter mladine, ki predstavlja prihodnost. Vsi se bodo predstavili s svojimi točkami na akademiji. Prav tako bomo izdali zbornik, v katerem bomo povzeli zgodovino, delo zadnjih desetih let in predstavili vsa društva. V teh dogodkih se prepleta ponos, veselje in hvaležnost. Naša obletnica ni le praznovanje preteklosti, temveč tudi pogled naprej – dokaz, da gasilstvo v Šentjurju živi in bo živelo tudi v prihodnje.
V teh desetletjih se je gasilstvo zelo spremenilo. Kako bi primerjali delo gasilcev danes z delovanjem pred 70 leti?
Če primerjamo opremo, vozila in tehnologijo, je razlika ogromna – skoraj neprimerljiva. Pred 70 leti so gasilci delali s preprostimi orodji, a z neverjetno voljo in iznajdljivostjo. Danes imamo sodobne sisteme, zaščitno opremo in znanje, ki nam omogočajo, da smo bolj učinkoviti in varni. A nekaj je ostalo nespremenjeno – poslanstvo. Gasilec takrat in danes stopi tja, kamor drugi ne morejo ali ne upajo. To je bistvo, ki ga tehnologija ne more spremeniti.
Katere so bile po vašem mnenju prelomne točke v razvoju GZ Šentjur?
Prva velika prelomnica je bila ustanovitev zveze leta 1955, ko so se društva povezala in začela delovati kot enotna organizacija. Kasneje so bili pomembni mejniki izgradnje in prenove gasilskih domov, posodobitev voznega parka in zaščitne opreme ter sprejem dolgoročnega razvojnega načrta gasilstva v občini. Posebej bi izpostavil zadnja desetletja, ko smo uspeli povezati 12 društev v močno in učinkovito organizacijo, ki se zna hitro odzvati na potrebe okolja.
Kako bi opisali sodelovanje med prostovoljnimi gasilskimi društvi v naši občini? Kaj vas pri tem najbolj navdihuje?
Naša moč je v povezanosti. Čeprav imamo 12 društev, delujemo kot eno. Ko pride do nesreče, ni pomembno, iz katerega društva prihajaš – pomembno je, da si gasilec in da skupaj rešujemo življenja ter premoženje. Najbolj navdihujoče je tovarištvo in prijateljstvo, ki se ob tem plete. Ko vidiš, da ljudje brez pomisleka priskočijo na pomoč, tudi sredi noči ali v najhujšem neurju, veš, da je to nekaj posebnega. Res da smo formalno razdeljeni v društva, a ko je potrebno pomagati, meje izginejo – na kar sem izredno ponosen.
Gasilstvo je v veliki meri odvisno od mlajših generacij. Kako v zvezi skrbite za podmladek?
Mladi so naša prihodnost, zato jim posvečamo veliko pozornosti. Zanje organiziramo tekmovanja, športne aktivnosti, druženja, jih vključujemo v vaje in jim približujemo gasilstvo na zabaven, a hkrati vzgojen način. Pri tem ne gre le za gasilsko znanje, ampak tudi za vrednote – disciplino, odgovornost, prijateljstvo in solidarnost. Verjamem, da jih prav to oblikuje v boljše ljudi, ne glede na to, ali ostanejo v gasilstvu ali pa izkušnje prenesejo v druge življenjske poti.
V gasilski zvezi deluje 12 gasilskih društev. Kako poteka usklajevanje, usposabljanje in podpora med društvi?
Zveza skrbi za usklajeno, organizirano in varno delovanje. Redno organiziramo izobraževanja, skupne vaje in tekmovanja. Smo povezava med društvi, občinama in drugimi institucijami, kar je ključno za učinkovito delovanje. Pomagamo pri pridobivanju opreme, strokovnih vprašanjih, usposabljanjih in organizaciji dogodkov. Le s skupnimi močmi lahko zagotovimo, da so vsa društva pripravljena na posredovanja. Pomembno je tudi, da se vsa društva razvijajo enakomerno, saj velja, da je veriga močna le toliko, kot je močan njen najšibkejši člen.
Kako pomembno vlogo imajo v GZ Šentjur vaje, usposabljanja in opremljenost enot?
To je temelj, brez katerega ne gre. Vaja dela mojstra – pri gasilcih to še posebej drži. Vsako posredovanje zahteva usklajenost, natančnost in znanje, ki ga pridobiš le skozi redne treninge. Enako velja za opremo – le če je sodobna, zanesljiva in dobro vzdrževana, lahko gasilci varno in učinkovito pomagajo. Zato sta usposobljenost in opremljenost vedno na vrhu naših prioritet.
Kje vidite Gasilsko zvezo Šentjur v prihodnjih 10 ali 20 letih? Kakšna je vaša vizija za prihodnost?
Želim si, da bo Gasilska zveza Šentjur še naprej trdna organizacija, ki združuje tradicijo in sodoben razvoj. Vidim nas kot zvezo, ki zna ohraniti srčnost prostovoljstva in se hkrati prilagajati novim izzivom – tehnološkim in družbenim. Moja vizija je, da ostanemo privlačni za mlade, da razvijamo znanje in opremo, a nikoli ne izgubimo tistega, kar nas dela posebne – povezanosti, tovarištva in pripravljenosti pomagati.
Kateri so trenutno največji izzivi, s katerimi se srečujete kot predsednik zveze?
Izzivov je več. Eden večjih je, kako zagotoviti dovolj mladih, ki bodo pripravljeni prevzeti to odgovorno poslanstvo. Obenem je vedno prisotno vprašanje financ – oprema je draga, zahteve vse večje, zato je pridobivanje sredstev zahtevno. Velik izziv je tudi usklajevanje prostovoljnega dela z vedno hitrejšim tempom življenja, službo in družino. Zavedam se, da bodo izzivi vedno del naše poti, a verjamem, da bo povezanost naših članov, njihova srčnost in predanost skupnemu poslanstvu vedno močnejša od ovir, ki nas čakajo.
Ob tako pomembnem jubileju se gotovo porajajo tudi čustva. Na kaj ste kot predsednik še posebej ponosni?
Moč naše organizacije ni v tehniki ali številkah, ampak v ljudeh. Brez prostovoljcev, ki nesebično žrtvujejo svoj čas, ne bi mogli obstajati. Vsak gasilec in gasilka ima svojo vlogo, a skupaj tvorimo nepremagljivo ekipo. Ponos sem na naše člane, ki vlagajo čas, energijo in znanje v skupno dobro, ter na prijateljstvo in spoštovanje, ki vladata v društvih. Veliko mi pomeni tudi zaupanje občanov – to je največja potrditev našega dela. Ko vidiš, da ljudje vedo, da se lahko zanesejo nate, to daje občutek izpolnjenosti in smisla.
Bi še sami kaj dodali?
Ob tem jubileju bi se želel iz srca zahvaliti vsem – članom društev, našim družinam, občinama, podjetjem in občanom. Gasilska zveza Šentjur je močna, ker stoji na ramenih ljudi, pripravljenih darovati svoj čas in trud za druge. Moja osebna želja za prihodnost je, da to srčnost ohranimo še vsaj naslednjih 70 let. Takrat bodo o nas govorile nove generacije – upam, da z enakim ponosom, kot ga danes čutimo mi. Naj bo ta jubilej tudi spodbuda, da vsak izmed nas pogleda okoli sebe in se zave, kako dragocena je solidarnost. Ko pomagamo drug drugemu, ne rešujemo le življenj – gradimo skupnost, v kateri je lepo živeti.
Z gasilskim pozdravom: »V službi ljudstva – Na pomoč!« (Tjaša Ferlež)
