Šentjur, Bruselj, 7. september 2024 – Računica slovenske vlade glede ustoličenja novega evropskega komisarja se je na dolgi progi zalomila nekaj metrov pred ciljem. Od kandidature je pet mesecev od najave odstopil nekdanji predsednik Računskega sodišča Republike Slovenije Tomaž Vesel. Njegovo mesto bo predvidoma zasedla ženska kandidatka. Bi to lahko bila Šentjurčanka?
Vesela je predsednik vlade Robert Golob kot kandidata za slovenskega evropskega komisarja predlagal na aprilskem srečanju stranke Gibanje Svoboda. Takrat ga je označil kot ta hip najbolj kompetentnega kandidata, tako premier kot Vesel pa nista skrivala ambicij po močnih proračunskih komisarskih področjih. Pa se je zalomilo pri koncu. Kljub pozivom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, naj države članice, ki ne bodo predlagale dosedanjih komisarjev, kandidirajo tako kandidata kot kandidatko, je Golobova vlada ostala pri prvem predlogu. In brez naklonjenosti nove-stare predsednice evropske vlade.
Bo namesto Vesela vesela Šentjurčanka?
Prostor za eno najbolj renomiranih evropskih služb – mesto evropske komisarke se zdaj nasmiha ženski. Vlada naj bi razumela namige, da bi Sloveniji v primeru ženske kandidatke namenili opaznejši resor. Domnevno področje širitve, pri čemer je bila Slovenija v zadnjih letih precej aktivna, zlasti kar se tiče vključevanja Zahodnega Balkana v EU.
Prva na listi kandidatk za komisarko naj bi bila ministrica za zunanje in evropske zadeve ter nekdanja poslanka v Evropskem parlamentu Tanja Fajon, ki bi zadostila tudi nekaterim “merilom kompetentnosti”, kot jih predstavila von der Leyenova, prav tako strankarski razporeditvi položajev. Drugo ime, ki kroži v javnosti, je diplomatka in nekdanja Golobova predsedniška kandidatka Marta Kos, na radarju pristojnih odločevalcev pa naj bi bila tudi ena najvišje rangiranih slovenskih uradnic v Evropski uniji Marjeta Jager. Šentjurčanka je namestnica direktorja na generalnem direktoratu Unije za mednarodna partnerstva. Ob tem lahko spomnimo, da se Jagrova v komisarski računici ni znašla prvič; v lovu za kandidatom je bila neuradno leta 2019 tudi v ožjem izboru takratnega predsednika vlade Marjana Šarca. Takrat je položaj zasedel Janez Lenarčič, pred tem slovenski veleposlanik pri Uniji in v javnem prostoru relativno neznani akter. Kot je znano, se je Šarec pred petimi leti za Lenarčiča odločil v izogib strankarskemu prerivanju v koaliciji.
Ali bi lahko ob vzniku novih koalicijskih trenj mimo kandidatov iz dnevne politike skozi bruseljsko sito uspela priti Jagrova, bi utegnilo biti znano že v nekaj dneh. Kandidatka mora sicer opraviti še predstavitev pred domačim parlamentarnim odborom, kasneje tudi zaslišanje v Evropskem parlamentu. Nova sestava Evropske komisije bo mandat predvidoma nastopila konec leta.
