Države Evropske unije so ene izmed sedemdesetih po vsem svetu, ki dvakrat letno še premikajo urine kazalce – spomladi za eno uro naprej in jeseni za eno nazaj. Vse več znanstvenih mnenj in peticij je v evropskih institucijah vzbudilo številne polemike o dobrih in slabih plateh prestopanja med poletnim in zimskih časom. Najštevilčnejši odziv je prišel s Finske, kjer je v letu 2017 več kot 70 tisoč prebivalcev podpisalo peticijo proti premikanju ure predvsem zaradi slabega vpliva na zdravje in počutje. Resolucijo so podprle številne države članice EU, februarja letos se je o njej s 384 glasovi ZA in 153 PROTI ukinitvi izrekel Evropski parlament, odločiti pa se mora tudi Evropska komisija. Ta sicer še čaka na nekatera mnenja strokovnjakov. Za zdaj je znano, da bi lahko daljša dnevna svetloba prispevala k večji varnosti v prometu, prav tako bi lahko bil učinek na bioritem človeka večji, čeprav splošnejših dokazov o tem zaenkrat še ni. Evropska komisija med drugim izpostavlja tudi, da bi poletni čas omogočal daljše kmetijske dejavnosti na prostem, prihranek pri energiji – ki je bil eden izmed vidnejših razlogov ukinitev premikanja – pa naj bi bil zanemarljiv.
Na EP so pred slabim mesecem začeli tudi z javnim posvetovanjem, saj želijo pridobiti mnenje državljanov članic unije. Kot poroča časopisna hiša Delo, je do zdaj anketo rešilo 1,16 milijona ljudi, kar je znatno več od pričakovanj komisije. Kljub velikemu navalu je bil slovenski odziv skromen. Spletna anketa v slovenščini in vseh uradnih jezikih EU še vedno pričakuje vaše mnenje o (ne) premikanju ure na POVEZAVI do 16. avgusta letos. Le-to lahko vpliva na življenja skoraj 500-milijonov evropskih državljanov. (ViP)
