Šentjur, 23. 6. 2024 – Dan državnosti je državni praznik, ki ga že vrsto let v Občini Šentjur organizirajo člani Pihalniega orkestra Šentjur, ki jih vodi Jurij Hladnik. Letos jim je bilo vreme naklonjeno, zato so osrednjo prireditev znova pripravili na Mestnem trgu. Uvodoma so na prizorišče prikorakali prapoščaki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šentjur, Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje – Odbor Šentjur in Dobje, Združenja borcev za vrednote NOB Šentjur, Območnega združenja slovenskih častnikov Šentjur, Gasilske zveze Šentjur in praporščaki Kluba brigadirjev mladinske delovne brigade Miloš Zidanšek Šentjur. Praporščake je vodil veteran vojne za Slovenijo Janez Kukovič. Sledila je državna himna, ki so jo zaigrali naši pihalci.
Slovenci že 33 let živimo v samostojni državi, vendar nam pravo težo dajejo ljudje, ki na tem prostoru bivajo, ustvarjajo in spreminjajo. “Nahajamo se v tisti časovni točki, ki so jo sanjali, o njej pisali in si jo z jasno besedo želeli mnogi veliki Slovenci skozi stoletja,” sta uvodoma povedala voditelja občinske proslave Nastija Močnik in Vid Palčnik. “Neskromno lahko rečemo, da smo Slovenci svoj rod, kulturo in nje prihodnost vedno varovali, četudi dolga stoletja v tuji nadvladi,” sta opomnila voditelja in dodala, da je slovenija 20 let članica Evropske unije, vrednostnega branika stare celine.
Praznik domovine
“Obležitev praznika naše domovine, samostojne države Republike Slovenije, je uresničitev tisočletnih sanj naših prednikov,” je nadaljeval misli voditeljev slavnostni govornik mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur. Poudaril, da so te sanje sanjali tudi pomembni možje, ki so nekoč živeli tukaj, od Antona Martina Slomška s svojo zavezanostjo slovenski besedi, družine Ipavcev – domoljubov, ki so nam dali pesmi, v katerih je mnogo nacionalnega ponosa, pa vse do borca za severno mejo Franja Malgaja. Zahvalil se je vsem, ki so leta 1991 stopili v prve bojne vrste in pokazali odločen odpor agresorju – nekdanji vojski JLA, .
Pohvalil je tudi odločitev vstopa Slovenije v EU, saj se doprinosa evropske družine ne da zanikati in tudi zato v Šentjurju najdemo sledi napredka, novogradenj in projektov, ki smo jih izvedli z evropskimi sredstvi. Župan se je pesimistično zazrl tudi v prihodnost, kjer bo Slovenija iz neto prejemnice postala neto plačnica. “Ne morem se znebiti občutka, da EU po besedah in dejanjih spominja na Rimski imperij, ki je zatonil v II. stoletju našega štetja,” je dodal župan. Kritično je opozoril tudi na zatiskanje oči EU-ja, kot so si jih zatiskali glede vojne na Balkanu, danes pa glede rusko-ukrajinske vojne, migracij, podnebnih sprememb itd … “Prav tako se ne zna upreti čezoceanskim vplivom, kot da bi vsi pozabili, da je EU ustanovljena za to, da opcija vojne ne bi bila nikoli več tema pogovorov,” je spomnil.
Parcialni interesi posameznikov
Dotaknil se je tudi podnebnih sprememb – predvsem obilice vode, s katero zadnje čase narava ne skopari. Poudaril je, da so v Občini Šentjur po več kot desetletju trdega dela in milijonih vloženih evrov v protipoplavne ukrepe povečali protipoplavno varnost, še zdaleč pa ni projekt dokončan. “Ne bi rad gledal v oči izmučenih gasilcev ter prebivalcem, ki jih bo mogoče v prihodnosti doletela poplava, ker zaradi nekih parcialnih interesov na eni strani in neodločnosti državnih institucij na drugi, svojega dela kot občina ne moremo napraviti do konca,” je bil kritičen Diaci. Svoj slavnoti govor je končal z besedami: “Imejmo več domovinske odgovornosti, ponosa ter interesa za delovanje v skupnosti.”
Oder je predal glasbi in šentjurskim pihalcem, ki so za ta namen pripravili nevsakdanji koncert. Pohvalijo se lahko z odličnimi glasbeniki, pa tudi z lastnimi aranžerji in skladatelji. Eden teh je zdaj že vsem dobro poznani Peter Tovornik, eden najbolj prodornih slovenskih komponistov mlajše generacije. Sodeluje s prenekaterimi odmevnimi glasbenimi imeni in je kot tak tudi odličen promotor občine Šentjur in njegove glasbene dediščine. Pred kratkim ga zaposluje tudi nova vloga – prvič je postal tudi očka. Tovornik je tokrat za pihalce pripravil kar dve rockerski priredbi – eno od skupine Siddharta, drugo pa od zasedbe Deep Purple.
Pevke GCC in Hamo
Tokrat so člani Pihalnega orkestra Šentjur povabili na prireditev pevke Dekliškega pevskega zbora Gimnazije center Celje, ki jih vodi David Preložnik. Zbor je ena najstarejših delujočih pevskih zasedb na celjskem, saj delujejo že od leta 1971 dalje. Na letošnjem državnem tekmovanju so pevke osvojile zlato priznanje z odliko, priznanje za najboljši zbor in dve posebni priznanji za najbolj prepričljivo izvedbo pesmi. Pod aranžmaje njihovih zapetih pesmi pa se je poleg prej omenjega Petra Tovornika podpisal še en šentjurski skladatelj Danijel Berden.
Vrhunec koncerta pa je bil osrednji gost Matevž Šalehar Hamo, frontman skupine Hamo & Tribute To Love. Ljubljanska blues-rock zasedba je nanizala veliko število hitov in hitro postala ljubljenka mnogih src, posebej ženskih. Hamo je skupaj z zborom zapel nekaj uspešnic svoje skupine, ki pa so vse imele enako rdečo nit – priredbe za pihalni orkester je napisal (uganite kdo?!) Peter Tovornik. Tudi v novi vlogi so se pevke, Hamo in člani Pihalnega orkestra Šentjur zelo dobro ujeli. Skupaj so pričarali res odličen koncert ob praznovanju državnega praznika in navdušili občinstvo, ki je skoraj do zadnjega kotička napolnilo prostor na Mestnem trgu. (Jure Goder, foto: Danijel Berden)
