Maribor, 8. 1. 2021 – Pevci Vokalne skupine 7 de’ci, ki deluje kot sekcija Kulturnega društva A Vista, so se znova odpravili na izlet. Tokrat je bil njihov pogled usmerjen proti severovzhodu naše države. De’ci so eno redkih kulturnih društev pri nas, ki kljub ukrepom vseskozi pridno vadijo in delajo. Tudi takrat, ko so ukrepi prepovedovali druženja, so se pevci vsak teden srečevali preko videokonferenc. Lansko leto so pripravili zabavno glasbeno-gledališko predstavo Vaje za šankom, po planu pa so izvedli tudi tradicionalno prireditev Izziv p(ol)etja. V letošnjem letu, če bodo ukrepi vlade dopustili organizacijo dogodkov, pa želijo “šank preizkusiti za vaje” še drugod po naši občini.
Zagotovo pa lahko trdimo, da so fantje Vokalne zasedbe 7 de’ci v zadnjem času eno najbolj aktivnih kulturnih društev v Občini Šentjur. Zato so se pevci nagradili in jo mahnili na izlet. Seveda pa so se vsi, preden so se vsedli v avto in kombi, preventivno stestirali. Žal pa je dan prej prehladu podlegel njihov umetniški vodja Leon Ašenberger, ki je izlet spremljal od doma. Fantje so na potovanje po Štajerski povabili tudi svoje lepše polovice in že se je za njimi kadilo v smeri Maribora.
K Teti Fridi
Prva postaja je bila najslajša. Ustavili so se na delavnici “Čokolada je doživetje” pri Teti Fridi v Limbušu. Spoznavali so razvoj podjetja in znamke Teta Frida, vse od tega, kako nastane čokolada. Osnovna sestavina vsake čokolade so kakav, kakavovo maslo in sladkor. Podjetje je pred tremi leti zasadilo svoj privi nasad kakavovcev v afriški državi Liberiji. Letos pa pričakujejo prvo dostavo kakava tudi v Slovenijo. V vodeni delavnici so De’ci naredili vsak svojo čokoladno tablico, mežali, stiskali, drobili in na koncu pokušali. Poleg tega so pokusili še čokoladno pivo, ki ga je bilo za fante skoraj občutno premalo, saj ga je vsak dobil le kakšen deci. Degustirali so čokoladne izdelke – tudi tiste, za katere je Teta Frida leta 2018 dobila najvišja svetovna priznanja.
K mamici šentjurske trte
Naslednja postaja za Šentjurčane je bil obisk stare mariborske trte na Lentu. Ob sončnem in toplem dnevu so jih ob Dravi pozdravili številni labodi. Fantje so razmišljali, kakšnega okusa bi bil pečen labod, dekleta pa, da so zelo fotogenčni, in pritiskala na sprožilce kamer. V Hiši Stare trte so bili pevci lepo sprejeti, pročelje te zgradbe pa krasi najstarejša trta na svetu – žametna črnina, ki so ji po testiranju določili starost rojstva – v poznem srednjem veku. Ker ji sonce in bližina Drave neizmerno godi, se je ta trta ohranila. Na desni in levi strani zgradbe pa domujeta njeni dve potomki, stari že okoli 50 let.
Potomka ravno te trte je tudi šentjurska modra kavčina, ki krasi Ipavčevo hišo. Po vodenem ogledu so spoznali tudi obnovljeno hišo z življenjsko zgodbo Nadvojvode Janeza. V tej hiši Mariborčani tudi izbirajo vinsko kraljico. De’ci so degustirali pet vzorcev res odličnih vin, ki jih pridelujejo okoliški vinarji. Svoje brbončice so razvajali od penine, oranžnega vina vse do sladkega traminca. Da na prazne želodčke ne bi bila pijača preveč invazivna, so okus izravnavali z ocvirkovko, domačim kruhom in sirom. Vse so popestrili tudi s petjem napitnic, ki jih 7 de’ci znajo kar nekaj.
Jack @ Joe steak and burger
Okoli dveh popoldan je začelo šentjurski delegaciji v Mariboru že kruliti v želodcih, zato so se podali do Jakca in Jožeta. Od vseh burgerjev, ocvrtkov, stejkov, rebrc in ostale odlično pripravljene hrane, ki se je znašla pred njimi, so zašibile noge miz. V pojedini, ki je sledila v gostišču, so zapolnili preostalo praznino, ki je zijala v želodčkih. Tudi lička akterjev so iz bledih postajala vedno bolj rdeča in nasmejana. Ko so na krožnikih ostale le kosti, so De’ci zapeli, si prislužili aplavz kuharjev in nadaljevali svojo pot proti najbolj znani srčkasti cesti v Sloveniji.
Cesta v podobi srca
Izlet so nadaljevali proti Špičniku, kraju sredi vinorodnega okoliša, kot konici zaritega v avstrijsko mejo. Zadnji trenutek so ujeli še zahajoče sonce in opravili pošteno fotografiranje s srcem med vinogradi. Družina Dreisiebner je tista, ki ima to srečo, da z njihove parcele pogled na vinograde in cesto, ki se vije tam, lahko očara vsakogar. Se je pa v tem času, ko so turisti prepoznali to lokacijo, omejil tudi dostop do razgledne točke. Zato je za razgled potrebno plačati tudi kavcijo, ki pa jo domačini zamenjajo za liter Jakca.
Obiskovalce je lastnik popeljal tudi skozi dolgo, domačo in z lučkami obsijano vinsko klet. Seveda so bili deležni še degustacije vin in pa za tiste, ki so imeli še kaj prostora v želodcih, pa so ponudili tudi narezek. Zunaj se je sonce že davnaj skrilo, ko se je skupinica Šentjurčanov, počasi odpravila domov proti Šentjurju. Povedati velja še to, da je za organizacijo izleta in da je vse potekalo po natančni časovnici skrbel drugi tenorist Miran Šmid. Odličen izlet pa je tudi dobra popotnica do bližajočih se intenzivnih vaj, ki jih bodo imeli pevci v nedeljo. (Jure Godler)
