Šentjur, 6. 7. 2026 – V Galeriji Zgornji trg Šentjur je na ogled pregledna razstava likovnega študijskega krožka Ljudske univerze Šentjur, ki obiskovalce popelje skozi deset let ustvarjalnega dela skupine ljubiteljskih slikark pod mentorstvom Kvirine Martine Zupanc. Razstava predstavlja mejnik v delovanju krožka, saj združuje izbor del, nastalih v desetletju skupnega raziskovanja različnih likovnih tehnik, motivov in umetniških smeri.
Likovni študijski krožek je pred desetimi leti začel delovati kot manjša skupina ustvarjalk, ki se je tedensko srečevala v prostorih Ljudske univerze Šentjur. Z leti se je skupina povečala, ustvarjalna energija pa je prerasla prvotne okvire. Zaradi številnih nastalih del so si uredili tudi stalni razstavni prostor na hodniku Mestnega trga, ki vodi proti Občini Šentjur, kjer redno predstavljajo svoje nove stvaritve.
Spodbujanje kreativnosti
Danes krožek šteje približno deset stalnih članic, ki se srečujejo enkrat tedensko. Kot poudarja mentorica Zupančeva, jih skozi ustvarjanje ne vodi le želja po učenju slikarskih tehnik, temveč predvsem po razvijanju ustvarjalnega razmišljanja in poguma za lastni izraz. »Največji izziv pri delu s starejšimi ustvarjalkami ni tehnika, ampak spodbujanje njihove kreativnosti. Želim si, da ne ustvarijo zgolj tega, kar jim pokažem, ampak da pri delu razmišljajo po svoje. Zato vedno začnemo z več skicami in skupaj poiščemo najboljšo rešitev,« je povedala mentorica. Prav razvoj ustvarjalnosti vidi kot največji dosežek desetletnega dela. Če so bile prve slike predvsem tehnično usmerjene, danes članice veliko samozavestneje gradijo lastne zgodbe in motive. Napredek se po njenih besedah ne kaže le v boljšem obvladovanju barv in kompozicije, temveč predvsem v pripravljenosti razmišljati drugače ter preizkušati nove ideje.
Krožek je skozi leta raziskoval zelo raznolike motive in umetniške smeri. Navdih so iskali pri velikih imenih svetovne umetnosti, med drugim pri Pablu Picassu, Claudu Monetu in Alfonsu Muhi, ustvarjali pa so tudi dela, povezana z lokalnim okoljem in kulturno dediščino Šentjurja. Pogosto se vključujejo v različne občinske projekte, sodelujejo pri oblikovanju ilustracij za literarne publikacije ter pripravljajo samostojne in skupinske razstave. Njihova dela so bila predstavljena na številnih hodniških razstavah v Šentjurju, gostovali so tudi v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini in celo na Hrvaškem, kjer so razstavljali skupaj s člani Likovnega društva Šentjur.
Predstavljajo zgodbe v vagonih
Posebno mesto na razstavi zavzema najnovejše skupinsko delo Zgodbe v vagonih, ki je nastalo ob 180-letnici prihoda prvega vlaka v Šentjur. Gre za skupinsko kompozicijo, sestavljeno iz posameznih platen, na katerih vsaka avtorica pripoveduje svojo zgodbo iz železniškega vagona. Pred začetkom ustvarjanja so skupaj določili kompozicijo, natančno izmerili posamezne dele, uskladili barvne odtenke in se dogovorili, da se motivi med seboj ne bodo ponavljali. Nato je vsaka članica razvila svojo pripoved – od družinskih potovanj, navijačev na poti v Planico in študentke, ki med vožnjo študira, do humornih prizorov, pop skupine, potovanja na morje ter celo skrivnostnega vagona z detektivsko zgodbo. Ena izmed slik je nastala tudi po predlogi umetne inteligence, kar je med obiskovalci poželo precej zanimanja. Kvirina Martina Zupanc poudarja, da tehnologija sama po sebi ni cilj, temveč zgolj izhodišče za ustvarjalni proces, ki ga nato vsak avtor razvije na svoj način. Razstavo Zgodbe o vagonih pa si poleg Galerije Zgornji trg Šentjur lahko ogledate tudi na razstavni Kocki pred Centrom kulture Gustav.
Velik ustvarjalni izziv so predstavljala tudi dela po motivih Alfonsa Muhe. Zaradi bogatih ornamentov, cvetličnih motivov in zahtevne kompozicije so slike od ustvarjalk zahtevale veliko potrpežljivosti in natančnosti, zato mentorica meni, da sodijo med najzahtevnejša dela, ki jih je skupina ustvarila v desetih letih delovanja. Pregledna razstava je hkrati tudi največja doslej. V galeriji je razstavljenih kar 77 likovnih del, kar predstavlja svojevrsten rekord galerijskega prostora in obiskovalcem ponuja celovit vpogled v razvoj skupine.
Obeležili bodo zaprtje razstave
Zanimivost razstave je tudi nekoliko drugačen pristop k spremljevalnemu programu. Namesto klasičnega odprtja so se organizatorji odločili za uradno zaprtje razstave, ki bo konec avgusta. Po besedah mentorice so se za takšno rešitev odločili zaradi poletnega časa, ko je veliko ljudi na dopustih, zato želijo zaključni dogodek izkoristiti za sproščeno druženje vseh ustvarjalk, obiskovalcev in prijateljev krožka.
Razstava tako ni le pregled desetletnega ustvarjanja, ampak tudi dokaz, da umetniška pot nima starostnih omejitev. Kot je ob zaključku vodenja poudarila mentorica, je največje sporočilo razstave prav to, da se ustvarjati lahko začne kadar koli v življenju. Med članicami krožka so tudi ustvarjalke, stare več kot sedemdeset let, ki dokazujejo, da ustvarjalnost ne pozna let, temveč predvsem radovednost, vztrajnost in veselje do skupnega ustvarjanja. (Jure Godler)
