Šentjur, 19. 9. 2023 – Občinski svet Občine Šentjur se je znova sestal na svoji šesti seji. Verjetno najpomembnejša točka dnevnega reda je bila umestitev Intervencijskega centra Šentjur v občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Gre za enega prvih dokumentov za dolgoročno rešitev prostorskih kapacitet interventnih služb pri nas. Obravnavano območje se nahaja na vzhodnem delu Šentjurja – med Voglajno in glavno cesto Šentjur – Mestinje, v velikosti 0,99 ha. Je travnato območje, ki ga omejujeta protipoplavna nasipa na južnem in jugovzhodnem delu. “V Šentjurju je že dalj časa prisotna potreba po gasilskem domu in policijski postaji. Oba objekta sta dotrajana in prostorsko ne zagotavljata zadostnih kapacitet za normalno delovanje,” je uvodoma povedal Sandi Potočnik, vodja Oddelka za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja.
V Interventnem centru Šentjur pa bosta svoje novo domovanje našla tudi šentjurska civilna zaščina in rdeči križ. Medtem ko bo nova policijska postaja tipska, so morali pripravljalci pošteno zavihati rokave za usklajevanje gasilskega doma. Zagotovljenih je 63 namenskih parkirnih mest, predviden pa je tudi poligon za gasilske vaje in gasilski stolp. V nadaljnih korakih sledi priprava dokumentacij za komunalno opremo. Predlog so občinski svetniki sprejeli soglasno in brez razprave.
Polletno poročilo proračuna
Predvideni prihodki in odhodki proračuna so nekoliko nižji, kot so jih predvideli, zarad tega ker je bil proračun sprejet šele v letošnjem letu. V tem času pa začasno financiranje omejuje izvrševanje proračuna. Ob polletju je občina realizirala nekaj čez 10 milijonov evrov prihodkov oz. 37,50 % načrtovanih in nekja čez devet milijonov evrov odhodkov. Občinska finančnica Brigita Škoberne, je povedala, da občina ni imela v prvem polletju likvidostih težav in še ni najela kredita, odplačali pa so tudi 357.000 evrov dolgoročnih obveznosti. Občina sicer predvideva proračun v višini 26.694.000 evrov.
Prispevali zemljišče
Kmalu bodo zabrneli tudi stroji pri Domu starejših Šentjur (DSŠ). Občina je pripravila projektno dokumentacijo “Izgradnja centra za instiucionalno domsko oskrbo, DSŠ pa je prirpavil projekt, ki je bil uspešen na državnem razpisu. V okviru projekta se bodo kapacitete doma povečale za 24 postelj za starejše od 65 let. Zahteva razpisa pa je tudi neodplačni prenos zemljišč na katerih se bo izvajala gradnja in sicer iz lastništva Občine Šentjur v lastništvo Republike Slovenije.
V vroči razpravi, ki se je razvnela je občinski svetnik Lovro Perčič sugeriral, da bi občina lahko to investicijo izvedla že prej, a je bila na prejšnjih razpisih neuspešna, ter trdil, da župan niti občina ne more prenesti zemljiše v last države. Župan mag. Marko Diaci je zavrnil očitke in pojasnil, da v prejšnem razpisu niso dosegli potrebnega števila točk, zato ker je bila cena izgradnje prevelika. Priznal je tudi, da Občina Šentjur toži državo zaradi zemlišča na katerem stoji del Doma starejših Šentjur. Podžupanja Silva Koželj, ki je tudi članica sveta DSŠ, je potrdila županu. Zaradi ljubega mira je morala Katja Burič, vodja Službe za gospodarjenje s premoženjem po razpisno dokumentacijo in tudi prebrala sklep zavrnitve, ki ni omenjal lastništva parcele.
Kredit Razvojne agencije Kozjansko
Razvojna agencija Kozjansko (RA Kozjansko) je bila ustanovljena leta 1999 in je osrednja razvojna institucija na območju občine. Znotraj javnega zavoda pa delujejo Ljudska univerza Šentjur, Mladinski center Šentjur, TIC in Podjetniški inkubator Šentjur. Financira pa se s proračunskimi sredstvi ustanoviteljic, drugimi javnimi sredstvi in prodajo blaga in storitev na trgu.
Leto 2023 je iz vidika likvidnosti, zaradi zamika pričetka izvajanja projektov v okviru programskega obdobja 2021–2027, za RA Kozjansko izjemno težavno. Kljub dejstvu, da je se programsko obdobje formalno pričelo že leta 2021, je RA Kozjansko šele v letu 2023 lahko pričela z oddajanjem projektnih predlogov na javne pozive za pridobitev evropskih sredstev za sofinanciranje projektov. Odločitev o dodelitvi sredstev pa bodo v najboljšem primeru znane šele konec leta 2023. Glede na izkušnje v preteklih letih se predvideva, da prvih prilivov iz evropskih projektov ne bo pred julijem 2024.
“To prehodno obdobje ima RA Kozjansko na področju likvidnosti javnega zavoda, ki mora 2/3 sredstev pridobiti iz razpisov, tudi finančne težave,” je obrazložil razlog za odobritev 100.000 evrov kredita Jure Raztočnik, direktor RA Kozjansko. Izpostavil pa je tudi, da je leta 2017, ko je prevzel vodenje zavoda, je bilo dolga v višini 170.000 evrov. “Na prihodkovni strani imamo zagotovljena sredstva, ampak jih RA Kozjansko ne bo prejelo vse do naslednjega leta,” je še razložil direktor. Kredit bi bil revolving kredit, za obdobje enega leta.
Občinski svetniki so v razpravi sicer ošvrknili direktorja zaradi pomanjklive dokumentacije v zvezi z kreditom, vendar na koncu z 18 glasovi za in 8 zadržanimi potrdili predvideno zadolževanje RA Kozjansko. (Jure Godler)
