Prevorje, 18. 11. 2020 – Citrarka Jasmina Levičar s Prevorja je ena najbolj prepoznavnih citrark pri nas. S svojim šarmom in svojstvenim slogom igranja je osvojila številno občinstvo, svoje znanje pa že več let prenaša na mlajšo in tudi starejšo generacijo. Nedavno pa je svoj izziv našla še pred radijskim mikrofonom.
V vseh letih poučevanja citer je v njej tlela želja, da bi svoje znanje podajala kot učiteljica citer v glasbeni šoli. Tako je junija letos zaključila pedagoško-andragoško izobraževanje in s tem izpolnila pogoj, ki je potreben za zaposlitev v glasbeni šoli kot učiteljica citer. Že v otroštvu je sanjala, da bi postala učiteljica. Šolanje jo je popeljalo v drugačno smer, a citram je ostala vseskozi zvesta, tudi želja po poučevanju ni nikoli ugasnila. Opravila je izpite in postala učiteljica citer v glasbeni šoli, žal pa željene zaposlitve še ni našla.
Pot do drugega izziva
“Časi res niso naklonjeni niti kulturi. Ni nastopov, tudi učencev je manj, zato sem naprej brskala po svojih željah. In ena izmed velikih je tudi radio. Zopet sanje in želje, postati napovedovalka in moderatorka programa. Vedno sem namreč z navdušenjem vodila svoje citrarske prireditve in povezovala program. Radio najbolj aktivno poslušam med vožnjo, te je bilo pred korono seveda več, tako sem zasledila na radiu Štajerski val, da iščejo nove sodelavce. Opogumila sem se in prijavila na avdicijo. Poskusila sem in dobila priložnost, da se naučim tehnike in radijskega govora. In prvo presenečenje: radijski govor je drugačen kot odrski. Vendar je bila želja tako velika, da sem vztrajala, vadila, spraševala, se zanimala in čez par mesecev sem dobila prvo priložnost, da se preizkusim v etru,” prve vtise opisije Levičarjeva.
Kot še doda, nikoli ne bo pozabila trenutka, ko je povedala prve besede, predvsem pa je bila vesela odziva vseh na radiu. Odstira se ji zmagovalni občutek, ko je bil led prebit in ni zmrznila. Vendar je bil to samo začetek, sedaj pa gradi na tem, da je pred mikrofonom čim bolj sproščena, prijetna in zanimiva in da obdrži poslušalce na valovih Štajerskega vala. “Naj se na tem mestu tudi zahvalim odlični ekipi Štajerskega vala, da so me tako odprto sprejeli, mi pomagajo, podpirajo in hkrati s konstruktivno kritiko kažejo na možnost izboljšav. Navsezadnje ni tako preprosto. Predno sem sploh lahko kaj povedala v eter, sem morala obvladati tehniko, kar pomeni, da si v studiu sam in imaš nalogo tako miksanja skladb med seboj, kot dodajanje vseh elementov, ki so potrebni, da ima govor smisel in povezavo,” se začetniških izzivov spominja Levičarjeva, ki jo lahko poslušalci slišijo v dopoldanskem času med tednom, od 11. do 14. ure.
Citram ostaja zvesta
Kaj pa citre, jih bo postavila v kot? Odločno odvrne, da nikakor ne. Njene citre še vedno zvenijo. Citre so njen spremljevalec, katerih zvok jo vedno znova prestavi v nek drugi svet, kjer vlada prijetnost, nežnost, milina, srčnost in domačnost. Odkar so zaprta druženja, se je Levičarjeva lotila snemanja kratkih video posnetkov za Knjižnico Šmarje pri Jelšah. S to potezo ohranja vezi s študijskim krožkom Zveneče jelše. Sicer pa ji je obdobje korone popolnoma sproti rušila vse načrte in plane, zato se trenutno prepušča in zaupa, da je že prav tako kot je in da se bodo še odprle različne priložnosti, nove ideje in izpolnitev še kakšnih želja, katerih jih, kot pravi sama, nikoli ne zmanjka.
Pogreša svoj rodni dom
“Imamo srečo, da živimo na podeželju, da imamo okrog sebe dovolj narave in da si vsak lahko najde svoj kotiček. Poleg tega smo se tudi veliko bolj povezali in je končno več časa za najbližje. Malo bolj je naporna šola, delo na daljavo, ker imamo težave z internetno povezavo. Je pa tu zopet prednost podružniških šol in velika pohvala učiteljicam, ker se res angažirajo in trudijo. Pogrešam pa svoj dom in komaj čakam, da odprejo občine, da zopet obiščem očeta in brata z družino,” še pove Levičarjeva. (Majda Rezec, foto: arhiv Jasmine Levičar)
