Šentjur, 10. 5. 2020 – Naši – vaši. Moji – njihovi. Slovenci smo razklani med dva politična pola. V času (o)samo osamitve se je na politični ravni začela prava mala “državljanska vojna”. Boj poteka predvsem na socialnih omrežjih. Facebook je postal talec političnega obmetavanja z drekom in grožnjami. Še pred nekaj leti so Facebook uporabljaji predvsem mladi, danes pa večinoma na novo prijavljeni, zafrustrirani Slovenci, z lažnimi imeni. Mladi pa so odšli – na Instagram, Snapchat itd. Pa saj jih razumem, tudi sam se vedno bolj izogibam Facebooku, zato nisem čisto na tekočem …
Nekateri politiki se danes tolčejo po prsih, kako so uspešno zaustavili širjenje virusa – in so ga res. Virus je vsaj v tem trenutku v izzvenevanju. Ukrepi, kakor koli nepriljubljeni so bili, so se obnesli, to je nezipodbitno dejstvo.
Vendar so Takšne ali podobne ukrepe izvedle skoraj vse države na svetu. NAŠI ukrepi niso bili ravno “rocket science”, ki bi sE jih sama spomnila SLOVENSKA vlada, bili pa so pravočasni.
Seveda pa so mediji, tudi zaradi žvižgačev, izvrtali tudi številne “sumljive” posle, ki verjetno nikoli ne bodo doživeli epiloga. Tresla se je gora, rodila se je miš. Razumem vlado in po bitki je lahko vsakdo general. V panično kupovanje zaščitne opreme so bili pahnjeni nepripravljeni.
Maske
Cene zaščitne opreme so zletele v nebo, praviloma so bile nekajkrat dražje kot v času pred pandemijo. Krizni dobičkarji so se nasmihali, tudi mojemu sošolcu Franciju se smeje. Kapo dol pred njim. Razmišljal je kot pravi podjetnik, kar nas 99.999 % ni. Izkoristil je priložnost in ponudil paničnemu nakupovanju mask – malo boljše “prtičke” – certificiran zaščitni material z gumicami. In panična vlada jih je takoj kupila. Ko v kakšni trgovini vidim te maske, mi gre res na smeh, ampak dobil je ustrezna dovoljenja in kapo dol. Vlada Janeza Janše pa je nadaljevala z mrzličnimi nakupi vsega, kar je bilo moč kupiti, saj se je morala meriti z bistveno večjimi trgi. Verjamem, da se je stanje zalog pri dobaviteljih spreminjalo zelo drastično in hitro. Po začetnih fiaskih z nakupom mask so se skladišča blagovnih rezerv le napolnila z njimi.
Roko na srce, Janševa vlada res ni bila kriva, da so dobili prazna skladišča, tudi ne stari in novi gospodarski minister.
Prazna so bila, ker je prejšnji premier Marjan Šarec velikodušno ponudil maske Kitajski, ki se je spopadala z neznanim virusom. Zagotovo tega, če bi vedel, da nas bo pandemija zajela v takšnem obsegu, ne bi storil ali pa vsaj hitreje napolnil skladišča. Pod črto, danes k sreči imamo polna skladišča mask.
Ventilatorji
Večina nas pred krizo za ta medicinski pripomoček ni nikoli slišala in če spremljamo objave na socialnih omrežjih, danes vsi vemo vse o tej napravi. Zdravko Počivalšek, prejšnji in sedanji gospodarski minister, se je ujel v “sumljive” posle, ki jih je nakazal zvočni posnetek. Dvomim, da si je skušal minister nakopati boljši gmotni položaj, saj precej dobro služi bojda kot lastnik procenta termalne vode in ta drobiž, ki bi ga dobil s preferiranjem enega podjetja, se mu niti ne bi veliko poznal. Mogoče je pomagal prijatelju.
Kdo pa ne bi izbral prijatelja za donosni posel, če že ima izbiro?
Minister je imel še to smolo, da je stroka izbrani ventilator očitno označila kot najmanj ustreznega. Ko ima hudič mlade, jih ima več, tako je nesrečni minister pomahal z mnenjem zdravnika iz Celja, a se je kasneje izkazalo, da ta na koncu navija bolj za konkurenčni ventilator. Dražje in manj primerne napravice je naša vlada sicer kupila, a so pozabili povedati, da jim manjkajo še deli, ki niso bili v ponudbi, in zgleda nujno potrebni za zdravljenje hudo obolelih za Covidom-19. Kdo zdaj koga veče za nos? Aja, zdaj je zmanjkalo primernih bolniških postelj, imamo pa vsaj ventilatorje – baje v skladiščih.
Naša vlada je sama napisala poročilo o nabavi zaščitne opreme in glede poročila je vse “čisto kot solza”.
Primer lahko zaključimo.
Diskreditacije, diskreditacije
Pa smo pri medijih. Tistih iz starega sistema in tistih iz novega sistema. Najboljša obramba je napad. Tako deluje naša vlada z Janezom Janšo na čelu in novi desničarski mediji. Meni kot priučenemu novinarju zagotovo tema, ki me sili na bruhanje. Ko se medijski spin tako zasuče, da se namesto z izpostavljenim problemom začnemo ukvarjati s tistim, ki ga je izpostavil, ki je prinesel dokaz o morebitnih sumljivih poslih. To osebo je potrebno diskreditirati, najti njegove slabosti, drezati v njegovo zgodovino, s kom je bil na pijači in na koncu ga povezati z komunisti, levaki in Murglami. (Ne dvomim, da se bo nekaj takšnega zgodilo tudi v komentarih mojega razmišljanja.) S tem pa narediti pricurljala dejstva v najboljšem primeru vprašljiva.
Fronte napada ta vlada odpira dobesedno pri vsem, ki si upajo izreči nestrinanje z njo. Še več, tisti takoj postanejo delomrzneži, kaviarčki, brezdelneži, užitkarji, petkolonaši … Spravijo se na selfi policaja, ki se je slikal s protestnikom, na drugače misleče zdravnike, novinarje – prostitutke za 30 evrov, globalne medije, ki si drznejo govoriti drugače, nagrajence za svobodo govora, ki jim ne ustrezajo …
Ali je to normalno, vas sprašujem?
Pa levaki?
Šentjurska poslanka, zdaj sekretarka Jelka Godec, me je zadnjič na Facebooku med neko razpravo, razburjeno opomnila, zakaj se ne oglašam, ko kradejo državo levaki in leva vlada? Mogoče zato, ker kradejo bolj na dolgi rok? Ne vem, obljubim pa, da bom takoj ko pride nazaj leva vlada, bolj konsistenten pri pisanju kolumn in opozoril. Naj bo jasno – obsojam vse kraje našega denarja.
Vseeno mi je, če jemlješ iz vreče z desnico ali levico. Vseeno.
Dejstvo je, da v naši mali podalpski državici sprave med desno in levo roko zagotovo ne bo. Razdeljenemu in med sabo skreganemu narodu pa je najlažje vladati. Če pa je še sodnija politično opredeljena in tako tudi odloča – nam še Bog ne more več pomagati. (Jure Godler)
P. s.: ta zapis ni mnenje uredništva, ampak lastno mnenje pisca.
