Šentjur, 14. 1. 2022 – Nerazglašena epidemija koronavirusa ne pojenja. Pojavljajo se vedno bolj premetene različice tega virusa, ki svetu kroji korak že skoraj dve leti. Po Sloveniji se tokrat širi omikron, ki naj bi bil veliko bolj nalezljiv od prejšnjih različic, vendar naj bi bila okužba tudi manj nevarna. Kako se z zagotavljanjem varnega učnega okolja spopadajo ravnatelji šol? Podatki, ki smo jih pridobili od ravnateljev, veljajo za 13. januar 2022, saj se razmere hitro spreminjajo.
Malgaj in Hruševec pol prazni
Šola z največ oddelki, ki jim je zaradi okužbe učenca ali učitelja dodeljena karantena, je OŠ Hruševec Šentjur. Od 18 oddelkov, ki jih imajo na matični šoli, je v karanteni in se izobražuje od doma kar 13 razredov. Vendar ravnatelj šole Robert Gajšek vidi tudi luč na koncu predora – saj se že v ponedeljek v normalen učni proces vrne sedem oddelkov.
Na OŠ Blaža Kocena Ponikva je v karanteni le en oddelek razrednega pouka. “Verjetno bo že jutri lahko drugačna slika, ko je ponovno samotestiranje. Smo pa tudi v preteklosti imeli manj karanten, saj lahko šola zagotavlja več ločenih vhodov, možnost zračenja ter razumevanja staršev pri prevzemanju otrok,” nam je zaupala ravnateljica Andreja Ocvirk.
Z samo enim oddelkom v karanteni se pohvalijo tudi na OŠ Dramlje. “Okužb med otroki še nimamo tako veliko in večina med njimi se je okužila s stikom v domačem okolju in so bili že pred izbruhom bolezni doma v karanteni,” nam je sporočila ravnateljica Mirjana Aužner. Tudi v OŠ Franja Malgaja Šentjur se soočajo z izrednimi razmerami. Od 30 oddelkov, kolikor jih imajo na šoli, jih je v karanteni kar devet. “Naš osnovni cilj je, da šola ostaja odprta in pouk poteka v živo. Za učence predmetne stopnje organiziramo več t. i. sinhronega pouka, za razredno stopnjo pa več pouka v spletnih učilnicah. Sinhroni poteka vzporedno s poukom v živo,” pove ravnatelj Jure Radišek.
Na OŠ Planina pri Sevnici pa se lahko pohvalijo, da nimajo trenutno nobenega oddelka v karanteni, “kar pa se lahko spremeni čez noč, tako da smo v pripravljenosti,” nam je zaupala ravnateljica Mateja Zendzianovsky.
Nadomeščanja, sodelovanje, študenti, borza
Še večjo težavo šolam predstavljajo tudi učitelji, ki jim je odrejena karantena. Zaradi pomanjaknja kadra nadomeščajo vsi sodelavci, ki so na razpolago. “Vsi delamo veliko več, kot je naša obveza. Šola pa trenutno predvsem potrebuje složnost in razumevanje staršev, če ni vse tako, kot je sicer, predvsem čim manj zunanjih vplivov, ki nam prepogosto jemljejo energijo in navdih,” je povedal Jure Radišek. Na OŠ Hruševec Šentjur primankljaj strokovnega osebja nadomeščajo s študenti in prekomerno obremenjenostjo zdravih učiteljev.
Planinčani imajo strnjene vrste zaposlenih – vsi na delovnem mestu. “Imamo pa za sabo zelo naporen november in december, ko je bilo veliko bolniških odsotnosti (pa ne samo zaradi Covida-19). Takrat so zdravi učitelji opravili zelo veliko ur nadomeščanj, da smo lahko pouk izpeljali v šoli, za kar sem jim izredno hvaležna,” pove ravnateljica Zendzianovsky.
Na Ponikvi so v karanteni trije zaposleni – ena učiteljica in dve tehnični sodelavki. “Nadomeščanja obolelih in učiteljev v karanteni smo dovolj dobro obvladali, seveda zaradi pripravljenosti naših učiteljev, sodelovanja in medsebojne pomoči. Težje je na razredni stopnji, kjer učenci rabijo stalnega učitelja in je odsotnost še bolj težavna,” nam je zaupala Andreja Ocvirk. Tudi v OŠ Dramlje se soočajo z izpadom zaposlenih, vendar jim je do sedaj uspevalo urediti nadomeščanje zanje med ostalimi zaposlenimi.
Brez kosila, za malico stopili skupaj
Okužbe med tehničnim osebjem – kuharji, hišniki, snažilke … znajo postati tudi ključen faktor pri “normalnem” funkcioniranju šole. Na OŠ Franja Malgaja, kjer so se pred dnevi soočali s porastom okužb v kuhinji, so zaposleni “stopili skupaj”. “Zaradi karantene kuhinjskega osebja smo bili primorani odpovedati pripravo kosil, malico pa pripravljajo ostali zaposleni. Takoj, ko smo izvedeli slabo novico, da gre celotna kuhinja v karanteno, so se zaposleni sami javili, da želijo priskočiti na pomoč pri pripravi malice za učence in tudi za kolege. Danes so malico pripravljali administrativni delavci, tehnično osebje in učitelji,” pove ravnatelj Jure Radišek in pohvali gesto zaposlenih. “To je prava pripadnost in ni bilo ne prvič in ne zadnjič. In ob tem sem lahko le zelo ponižen, da lahko vodim tak kolektiv – pa tudi malo ponosen.”
Za nadomeščanje tehničnega osebja so se Hruševljani obrnili na borzo dela in prakticirajo začasne zaposlitve. Ravnateljica Ocvirkova pa je pošteno dodala: “Na tehnično osebje se včasih kar pozabi, a v krizi se pokaže, kako pomemben je tudi ta element šole. Delavce smo iskali tudi z razpisi in urejali nadomeščanja. Higiena in čiščenje sta je v času covida še bolj pomembni. Dodatno moramo zagotavljati dopoldansko dežurstvo, kar je dodatna obremenitev.”
Cepljeni delajo, necepljeni pa v karantenah
“Težavo pa vidim v spremembi odloka, ki za visokorizični kontakt šteje stik učitelja z učenci, znižan s 45 na 15 minut. To namreč pomeni, da se nam bo zgodila situacija, ko bo zaradi ene okužbe pri učencu na predmetni stopnji moralo veliko učiteljev v karanteno,” nam je povedala Mirjana Aužner. “Podpiram testiranje vseh zaposlenih in odhod v karanteno po okužbi (oz. znakih). Sedaj ostajajo v šoli cepljeni, ki nadomeščajo ostale, ki so lahko najprej v karanteni,” doda Andreja Ocvirk. Tudi Robert Gajšek iz OŠ Hruševec Šentjur razmišlja podobno – predlaga rešitev, da podobno kot v zdravstvu, v primeru visokorizičnega kontakta necepljenim učiteljem ne bi bilo treba v karanteno, enako kot cepljenim.
“V šoli se vsi držimo navodil in ukrepov, ki so se izkazali za koristne. Hkrati se dopušča mešanje in druženje v popoldanskem času, med učenci različnih šol, kjer se večina tudi okuži. Če bi s testiranjem pravočasno odkrivali okužene in bi s sodelovanjem staršev obolele pravočasno zadržali doma,” še doda kot rešitev Ocvirkova. “Bolezen je zelo nepredvidljiva, zato je na tem mestu težko biti pameten. Za odločanje glede ukrepov za preprečevanje širjenja okužb je kompetentna zdravstvena stroka, mi pa se trudimo, da v trenutnih razmerah čim bolj strokovno izpeljemo učni proces,” še doda ravnateljica OŠ Planina pri Sevnici Mateja Zendzianowsky. (Jure Godler, fotografija je simbolična)
