Šentjur, 14. julij 2025 – Na knjižne police je prišlo novo delo pisateljice šentjurske gore list Mimi Podkrižnik. Tokrat je zgodbo, ki bi se lahko godila marsikje po svetu, pa pravzprav ni res, da se ne, napletla okoli novinarstva, poslanstva, ki zapolnjuje tudi dobršen del avtoričinega življenja.
Mimi Podkrižnik, dolgoletna novinarka Dela in odlična poznavalka politike Francije ter iberskega polotoka, je vse bolj prepoznavna tudi med leposlovnimi bralci. Odmevno je bilo delo v njenem soavtorstvu Na sončni strani Slovenije, pa tudi Jutranjice in roman Čisti kliše ali ura je trideset let. Tokrat se za jedrnatim naslovom Čista sreča skriva zanimiv roman, kjer lahko nekoliko pobližje spoznamo izzive novinarstva, ki jih iz dolgoletnih izkušenj Podkrižnikova odlično pozna. Osrednji lik je dolgoletni novinar Janez Mirovič, ki ob vrnitvi z dopisniškega mesta v Dakaraju naleti na kar nekaj nevšečnosti. Začenši s statusno degradacijo nekdaj uglednega in dobro situiranega dopisnika iz Afrike, za katerega se ob neljubi vrnitvi v domovino ne najde več delovnega mesta primerljive vage, življenje pa mu hrbet obrne tudi na drugih področjih.
“Mentalna stimulacija”
Če se je Čisti kliše dogajal med Francijo in Slovenijo, nas avtorica zdaj pelje nekoliko dlje, celo na razdaljo dveh celin. Spretno nihanje med doživljanjem glavnega lika, do katerega bralec razvije skoraj skrajni čustvi odobravanja in neodobravanja, ob enem pa tudi slikovito pozicioniranje v prostor, ki nas podkrepi tudi z zanimivimi zgodovinskimi dejstvi, poskrbi, da roman preberemo na dušek. Zlasti v poletju, saj avtorica vodi v kraje, kamor bi se v tem času blagovoljil preslikati marsikdo. Novinarski problemi pa so pravzaprav le osnova, iz katere Podkrižnikova izhaja, pisanje razkriva mnogo bolj večplastne osebnostne uteži, ki bi jih lahko prepoznali še na kakšem drugem področju. Zato tudi nenovinarskemu bralcu prebiranje ne bo tuje.
Poleg Miroviča in njegove družine, ki prav tako kot njen poglavar ni navdušena nad naglo vrnitvijo v domovino, v romanu spoznamo še kar nekaj likov, a pozornost – tako Miroviča kot bralca – pritegne mlajša novinarka Žanka Ratnik. Ali bo za dopisnika Afriškega ona rešilna bilka ali kamen spotike, ali pa se bo Mirovič spotaknil kar sam ob svoje nerodne korake, pa naj ostane za hrano bralnemu firbcu.
Roman ne bo ponudil odgovora na vprašanje, kaj čista sreča je, pravi Podkrižnikova, saj ne gre za univerzalno dejstvo ampak dojemanje v nekem časovnem trenutku. Je pa razmislek o družbi, razlaga: “Družba je vedno bolj agresivna in vedno bolj nora. Takšni so posamezniki in posledično družba. Če spremljamo, kaj vse se dogaja po družbenih omrežjih, lahko opazimo ne le zmedenost in hektičnost, tudi nasilje in norost v družbi. In ravno norost je v knjigi zelo pristna.” Vsekakor pa bodo v romanu uživali, kot je v spremni besedi zapisala prav tako Šentjurčanka Alenka Jovanovski, “Tisti, ki iščejo predvsem mentalno stimulacijo.” Kaj priročnejšega torej za poletne dni?
Knjiga je izšla pri založbi Litera, pred mesecem dni jo je Mimi Podkrižnik predstavila v ljubljanskem Konzorciju. Bralec bo morda na prvi hip povprašujoče iskal povezavo med naslovom in banano, ki se razteza čez naslovnico. Po vsaki prebrani strani pa mu utegne biti bolj jasno, da ta pooseblja več kot le – samo sebe, temveč tudi družbo kaosa, ali često imenovano banana republiko, nenazadnje pa v njej prepoznamo tudi vse bolj utrjen arhetip sodobne umetnosti.
O avtorici
Leta 1974 rojena Podkrižnikova je odraščala v šentjurskem Zgornjem trgu, maturirala pa na I. gimnaziji v Celju. Tam je, tudi po zaslugi pred dnevi primenulega profesorja Slavka Deržka, vzljubila francoski jezik, ki je močno zaznamoval njeno življenje. Na ljubljanski filozofski fakulteti je diplomirala iz francoskega jezika, na Fakulteti za družbene vede pa iz novinarstva. Magistrirala . Odtlej živi v Ljubljani, čeprav vsako leto veliko časa preživi tudi v tujini – tako zasebno kot profesionalno.
Do leta 2023 je bila zaposlena v zunanjepolitični redakciji časnika Delo, kjer je pisala predvsem o dogajanju v Franciji, Španiji in na Portugalskem. Zlasti Francija je njeno močno področje, tja se vrača vsako leto. Obvlada tudi špansko, v zadnjem času pa se uči tudi portugalsko.
