Šentjur, 11. 4. 2014 – Dejstvo je, da samooskrba v kmetijstvu iz leta v leto pada. Statistika pravi, da je v zadnjih destih letih padla iz 80 na samo 30 %, Slovenija pa se z lastno pridelavo hrane ni več zmožna preživeti. Čeprav je v trgovinah hrane v izobilju, ta prihaja iz oddaljenih držav in največkrat hrana prepotuje več tisoč kilometrov do končnega potrošnika. “Smo na repu držav z razvito samooskrbo,” je nakazala na problem pobudnica okrogle mize Mihaela Rožej. Rožejeva je postregla tudi z dejstvom, da uvozimo za 2 milijarde EUR hrane na leto, kar znaša kar 2/3 celotne potrošnje. Dodala je, da na dan zaprejo vrata vsaj tri slovenske kmetije. Kje tičijo vzroki za tako nizko samooskrbo in kaj postoriti, da bi se ta povečala, je bila rdeča nit okrogle mize.
Hrana v trgovinah je cenejša
Ravnateljica vrtca Elizabeta Jelen je razložila, kako so prehrano kupovali nekoč in kako danes: “V letnem delovnem načrtu smo upoštevli sezonsko pridelavo hrane, kmetje pa so nam zjutraj v vrtec pripeljali svežo hrano,” se je spominjala ravnateljica. Pravi, da je naklonjena, da bi javni zavodi kupovali lokalno pridelano hrano, vendar je tudi izpostavila, da je recimo skuta pri lokalnem pridelovalcu skoraj za 88 % dražja kot trgovini. Med pa vrtec že dalj časa kupuje pri lokalnih pridelovalcih. Opozorila je, da je treba ozaveščati že najmlajše, v prihodnje pa bodo tudi ob vrtcu posejali kakšno gredico.
“Kot enega izmed vzrokov izpostavljam subvencijsko politiko,” se je oglasil kmet iz odbora v Kmetijsko-gospodarski zbornici Slovenije Martin Trbovc. “Na občinskem razpisu za naložbe se je prijavilo le 21 prosilcev, od tega jih je bilo 16 odobrenih,” pove. “Žive kmetije, ki delajo, ne pridejo do sredstev, zato je potrebno spremeniti pravilnik,” je kot rešitev predlagal Trbovc. Prav tako je opozoril na nižanje cen izdelkov s strani trgovcev.
»V lanski suši je odkupna cena živil padla za 1/3, cena, ki jo trgovci prodajajo naprej, je ostala enaka,« se je v razpravo vlkjučil tudi Jurij Malovrh. Dodal je, da ima vino zdravilne učinke in pri nas imamo zelo kakovostna vina, ne pa tista, ki jih prodajajo v trgovskih cetrih po 1 EUR. »To grozdje ni zraslo v vinogradih,« dodaja Malovrh.
Kdo nam lahko pomaga?
Do besede je prišel tudi predsednik SLS Franc Bogovič, ki je postregel z nekaj splošnimi podatki. V Sloveniji naj bi bila samooskrba okoli 65 % in ne tako nizka, kot se sliši po raznih medijih. Za 100 % samooskrbo bi potrebovali okoli 2000-2500 m2 njivskih površin na prebivalca, imamo pa jih okoli 850 m2. Prav tako je kot problem navedel velike marže in »preveč členov, ki pobirajo zaslužke.«
»Če se ne bomo sami organizirali, tega ne bo storil nihče za nas,« je do besede prišel tudi župan mag. Marko Diaci. Občina se ravna po programu razvoja kmetijstva in podeželja in za razvoj kmetijstva so namenili okoli 400.000 EUR. »Financiramo tudi društva, pa ne za to, da se dobijo na občnem zboru, pa najejo in napijejo, kot je praksa, temveč za to, da bo kaj pametnega iz tega tudi nastalo.« V ta društva smo v letih od 2007-2013 vložili 104.567 EUR in 7.000 EUR za Društvo podeželske mladine. »Vedno se najde nekdo, ki je dobil ta denar na račun, pa niti ne ve, da ga je dobil, tako da mu ta denar nič kaj ne pomeni,« je bil oster župan.
Predlagal je, da problem začnejo reševati pri kmetijskih svetovalnih službah. Kot rešitev je ponudil tudi primer iz Anglije, kmetje imajo v lasti zadrugo, ta je laqstnica pridelovalne industrije, ta pa je lastnica trgovin.
Kot zadnji pa je svoje mnenje povedal direktor Kmetiske zadruge Pušnik. »Zadruga organizira odkup tistega, kar lahko tudi proda,« je začel. Poudarek je na odkupu živine in mleka. V preteklosti so v KZ odkupovali tudi zelenjavo, ki so jo naprej prodajali v trgovske mreže, kot sta Jelša in Era, ki pa ju je uničil Mercator. Izpostavil je tudi zaslužke diskonterjev, ki hrano uvažajo iz Italije in poglavitni cilj je ustvarjanje dobička, saj lahko ti dosežejo končno ceno skoraj enako, kot ima naš prodajalec proizvodno ceno.
Konkreten zaključek
Na koncu razprave je konkreten zaključek opredelila Rožejeva. »Z vrha dol ne pride nič, zato začnimo v naši občini od spodaj navzgor.« Predlagala je sestanek z direktorjem KZ, s predstavnikom občine, predstavniki potrošnika ter da se začne s konkretnimi vzpodbudami, kako zagotoviti zdravo hrano. Projekt, ki ga je že izvedel Anton Komat v Teznem in tudi štirih gorenjskih občinah, kjer so se dogovorili, da bodo v vrtce in šole uživali zdravo hrano, pridelano na lokalnih kmetijah. Agronom je izračunal, koliko hrane bodo končni potrošniki potrebovali. Še preden je kmet posadil seme v zemljo, je vedel, koliko količine in za kakšno ceno bo to prodal naprej. Mogoče bo takšna rešitev zaživela tudi pri nas in ne bo ostala le predvolilna obljuba. (J. G.)
