Šentjur, 11. 10. 2024 – V nedeljo, 6. oktobra zvečer smo skupina učiteljev, učencev in staršev pričakali naše goste iz pobratene Požege. Najbolj vznemirjeni so bili prav gotovo učenci, saj so se s svojimi vrstniki videli prvič. A niso potrebovali veliko časa in pogovor je hitro stekel. Dogovorili so se, kdo bo koga gostil in že delali načrte kam vse bodo šli in kaj bodo skupaj počeli. Seveda pa niso bili prepuščeni sam sebi, teden je bil skrbno načrtovan.
V ponedeljek so dopoldan preživeli v šoli, z veseljem so prisostvovali pouku in tako sklepali številna prijateljstva z ostalimi učenci naše šole. Pri pouku angleščine, biologije, likovne vzgoje, športne vzgoje in matematike so bili prisotni tudi srbski učitelji in tako z našimi učitelji izmenjali izkušnje.
Torkovo dopoldne je bilo športno obarvano, saj smo imeli športni dan. Fantje so tekmovali v nogometu in košarki, dekleta pa v odbojki. Na koncu so odigrali tekmo v odbojki naši učenci proti učencem iz Požege. Rezultat ni bil pomemben, pomembno je bilo druženje in tekmovalni duh, ki se je prebudil v vseh nas. Učitelji so svoje športne spretnosti pokazali v igranju namiznega tenisa, nekateri pa so se z učenci pomerili tudi v igri košarke. Športni dan se je zaključil z obiskom župana, mag. Marka Diacija, ki se je z veseljem odzval našemu vabilu in pozdravil goste, saj se je sodelovanje obnovilo prav na pobudo občine in našega župana.
Ob peti uri smo se zbrali v šoli na šolskem plesu. Naši gostje so bili nad organizacijo zelo navdušeni, poskrbljeno je bilo za hrano in pijačo, srbski učenci pa so se hitro pomešali med vrstnike.
V sredo smo goste z vlakom popeljali v Ljubljano. Že sama vožnja z vlakom je bila za njih posebno doživetje, uživali pa so tudi v našem glavnem mestu. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru, jim na Prešernovem trgu predstavili našega največjega pesnika, se povzpeli na grad in si privoščili kosilo v McDonaldsu. Seveda so imeli čas tudi za nakupovanje, kar so s pridom izkoristili.
Načrte za četrtek smo na željo učencev nekoliko spremenili, ti so si namreč želeli še en dopoldan preživeti v šoli z vrstniki. Tako smo se v Rogaško Slatino odpravili samo učitelji. Ta mali turistični kraj jih je zelo prevzel. Sprehodili smo se čez park, pili zdravilno vodo iz izvira, se ustavili pri Pegazovem kipu, kjer smo izvedeli vse o nastanku kraja, na koncu pa smo se povzpeli na razgledni stolp, od koder smo imeli prekrasen pogled na bližnjo in daljno okolico. Tudi nad Termami Olimje, kamor smo jih odpeljali na popoldansko razvajanje, so bili zelo navdušeni.
Petek, zadnji dan obiska, dan slovesa, je bil za vse nas zelo težek. Seveda je bilo tudi tokrat najtežje za učence, 5 dni je bilo dovolj, da so se spletle vezi prijateljstva. Objemi, obljube, da se slišijo, da se vidijo, da se ne pozabijo … in že so jim mahali v slovo. Z besedami »Na svidenje aprila« smo se v petek, 11. oktobra poslovili od naših prijateljev iz Požege. Preživeli smo še en nepozaben teden, ki nikakor ne bil tako pester brez gostoljubnih otrok – Urške, Đorđeta, Lee, Amine, Vida, Matjaža in njihovih staršev. Seveda tu ne smemo pozabiti naših donatorjev, s pomočjo katerih smo lahko gostom pokazali delček naše lepe dežele in poskrbeli za njih tako, da jim bo ta obisk ostal v res lepem spominu.
Zato posebna zahvala Trgovini KEA, podjetjem VILKOGRAD d.o.o., ASFALT KOVAČ, ADHEZIV d.o.o., ESOT-INVEST d.o.o., VULKANIZERSTVO Mulej Dejan, AHAC, AKOVNIJ Franc Zupanc s.p. , Slovenske železnice. (Jasna Drešček, pomočnica ravnatelja OŠ Franja Malgaja Šentjur)
