Dobrina, 10. 8. 2024 – V začetku meseca avgusta so v krajih Loka pri Žusmu in Dobrina bogatejši za dva nova avtomatska defibrilatorja. Za namestitev so se odločili v krajevni skupnosti, sredstva pa je prispeval tudi občinski proračun Občine Šentjur. Avtomatski eksterni defibrilator oziroma zunanji defibrilator (AED) je elektronska naprava za diagnosticiranje in po potrebi zdravljenje življenjsko nevarne srčne aritmije ventrikularne fibracije, ki jo lahko zdravimo z defibrilacijo. Po potrebi dovaja določeno odmerjen električni tok v srce (pogosto tudi protitok). Pri srčnem zastoju defibrilator iz neravnotežnega srčnega ritma vzpostavi ponovni sinusni ritem. Učenje uporabe AED se najpogosteje uporablja pri tečajih prve pomoči, pri gasilcih, s svojo preprostostjo pa so AED primerni tudi za laične uporabnike ter nepoznavalce z manj izkušnjami na področju prve pomoči, saj so vsi koraki vodeni glasovno in z uporabo svetlobnih znakov na gumbih.
Kako ga uporabljamo?
Elektrode defibrilatorja namestimo na gol prsni koš, tako da lahko električni sunek potuje preko srca po najmanjši možni poti (desna ključnica ter prsni koš pod rameni na levi strani). Ker so elektrode na zunanji strani, imenujemo defibrilator zunanji oziroma eksterni. Ko prižgemo defibrilator in nalepimo elektrode na ponesrečenca, se od njega odmaknemo, da defibrilator diagnosticira, ali je potreba po električnem sunku. Po diagnosticiranju in potrebnem električnem sunku je obvezno, da je v stiku z defibrilatorjem samo ponesrečenec, drugače električni tok potuje tudi čez osebo z normalno delujočim ritmom srca in ga vrže iz ritma. Na začetku so defibrilatorje uporabljali le v zdravstvenih domovih in reševalci, zdaj pa so postavljeni na vidna mesta tudi v večjih nakupovalnih centrih, večjih tovarnah in kjer je običajno zbrana večja množica ljudi. Za lažjo prepoznavnost in vidljivost so obarvani v vpadljive barve in shranjeni v steklene omarice ter z velikim napisom v bližini AED. Defibrilatorji v omarici običajno niso zaklenjeni, vendar imajo stikalo, ki sproži določen signal, da je bila omarica odprta.
Pripravili praktični prikaz
Ne le besede in navodila, sledil je tudi praktični prikaz uporabe defibrilatorja. Naprava za pomoč pri srčnem zastoju nam ne pomaga kaj dosti, če sami ne vemo, kako jo pravzaprav uporabljati. Prav zato je javno predstavitev delovanja izvedel Andraž Ogorevc, predstavnik podjetja iHELP. Podjetje iHELP je med drugim razvilo brezplačno aplikacijo mreže defibrilatorjev po Sloveniji. Predstavitve v Dobrini, ki jo je organiziralo Društvo Izviri, se je udeležilo okoli 35 ljudi.
AED ali avtomatski zunanji defibrilator je naprava, ki s pomočjo električnega sunka lahko ponovno požene srce in s tem tudi reši življenje. Naprava je preprosta za uporabo in povsem varna, ob sledenju navodilom jo lahko uporablja vsakdo. Uporaba defibrilatorja še ne rešuje življenja, je pa zelo koristen in priporočljiv dodatek k temeljnim postopkom oživljanja.
Pri človeku, ki se je zgrudil na tla, najprej preverimo, ali diha, in sicer tako, da k njegovemu obrazu prislonimo uho in lice, da slišimo, čutimo, z očmi pa gledamo, ali se prsni koš dviga. Če bolnik diha, ga damo v položaj nezavestnega, če ne diha, takoj pokličemo pomoč na 112 in povemo: kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, kdaj se je zgodilo, koliko je poškodovanih, kakšno pomoč potrebujemo. Takoj ko ugotovimo, da oboleli ne diha, in smo poklicali pomoč, začnemo izvajati temeljne postopke oživljanja: 30 masaž : 2 vpiha. Zelo priporočljiva je uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Če je ta na voljo v bližini, prosimo nekoga, da nam ga prinese. Pred začetkom si nataknemo rokavice za enkratno uporabo. Ko odpremo AED, nam aparat takoj začne dajati govorna navodila, kaj je treba storiti.
Vse več krajev znotraj občin Šentjur in Dobje je že oskrbljenih z napravami, ki so že rešile življenja tudi nekaterim našim krajanom, si pa vsekakor želimo, da bi bilo čim manj primerov, ko bi bilo treba reševati življenje z defibrilatorjem. (Tjaša Ferlež, foto: Franci Hrovatič)
