18.2 C
Šentjur pri Celju
25/05/2024
sentjur.net

Nov začetek med obrazi, mesti in osati

Gorica pri Slivnici, 25. april 2024 – V Kulturnem domu Gorica pri Slivnici so minuli četrtek odprli razstavo domače umetnice Marije Artiček – Marjane. Slikarka je v tej dvorani nazadnje razstavljala leta 2010, tokratno pa je poleg še obsežnejšega nabora slikarskih del pospremilo tudi njeno jubilejno deseto literarno delo Nov začetek.

Artičkova se je rodila v Zlatečah, v dolini pod Rozalijo. Na Blagovni in v Šentjurju je obiskovala osnovno šolo, šolanje pa nato nadaljevala na Pedagoški gimnaziji v Celju. Kot je na odprtju razstave dejala v pogovoru z Barbaro Gradič Oset, jo je ljubezen do jezika vlekla na študij slovenskega jezika, a jo je pred težko odločitev jo je postavila štipendijska komisija: “Na dom sem dobila pisemce, da če ne bom študirala likovne vzgoje in knjižničarstva, štipendije ne bom dobila. In sem sprejela. Za 3.500 dinarjev sem se prodala,” je v šali dejala magistra likovne pedagoginja. Kot likovna pedagoginja se je zaposlila na Osnovni šoli Slivnica pri Celju, kjer je opravljala tudi delo knjižničarke.

Čeprav je pisala že v mladosti, ko si je prve denarje služila s pošiljanjem prispevkov na Kmečki glas, je njeno literarno ustvarjanje polet doživelo po upokojitvi pred dobrimi desetimi leti. Takrat je izdala tudi svojo prvo zbirko poezije Jutranje impresije, nato pa novo skoraj vsako leto. Letos je izšla že jubilejna deseta, naslovljena Nov začetek, že tretja v nizu, pisana v obliki dnevnika. Z naslovom oznanja nov čas, ki je nastopil po koncu epidemije novega koronavirusa: “Se mi zdi, da so zadnja leta precej čudna, zato sem se odločila, da zapišem, kaj se dogaja, kaj je razmišljala neka ženska, ki so jo bolele nepravilnosti v svetu.” je pojasnila Artičkova in pri tem je izpostavila zlasti vojne, ki so se začele po epidemiji, prav tako vremenske ujme, ki često prepletajo vsebino nove zbirke. Pred domačim poslušalstvom so nekaj pesmi prebrali Lučka Palir, Vid Palčnik in Irena Seničar, z glasbenimi vložki na zgodovinskih citrah pa je Ivan Zupanc spomnil na pretekle čase, ki jih Marjana Artiček često vpleta v verze.

Slikanje okroglin kot terapija

Ob temnih odtenkih sižeja Artičkove je Gradič Osetova izpostavila luč, ki se v zapisanih dnevih pojavlja nemalokrat. Avtorica pojasni, da je v svojih delih vedno iskala luč, posebno je to moč opaziti v motiviki mest. Tudi sicer v slikanju išče pozitivnost in zdravilnost. Ravno slednje je odkrila v času študija, kjer ji je eden od profesorjev predstavil zdravilne učinke slikanja okroglin na epilepsijo, za katero Artičkova boleha: “Ko sem po službi prišla domov, sem papir položila v banjo, nato na mizo in z akvareli slikala osate. S tem sem delala samoterapijo,” pojasnjuje in doda, da se sama poistoveti z njihovo bodečo zunanjostjo in nežnostjo v sredici. Ravno osati so z leti postali njen najbolj znan in mojstrsko dovršen motiv, ki, kot je dejala voditeljica, krasijo marsikateri dom v bližnji in daljni okolici.

Poleg osatov je bilo na tokratni razstavi med preko 130 umetniškimi deli videti tudi več portretov in mest, v katerih po epidemiji Marjana Artiček slika tudi vse več ljudi. Do njih je v svojih delih pogosto kritična, zlasti zaradi pretirane lakomnosti: “Pogrešam zdrav, lep odnos človeka do narave. Pogrešam prvine človeka, ki ima v sebi srčnost, medsebojno spoštovanje. Ne prenašam pretirane požrešnosti, posebno za denarjem. Nisem prepričana, da je srečen tisti, ki nenehno teče za ohranjanjem bogastva,” je dejala. Boli jo tudi vse večji odmik človeka od narave, vse manj premišljeni posegi v njene danosti. Še posebno, da v dobi elektronskih pripomočkov obžaluje, da mladi narave ne znajo več opaziti, tega kar ponuja in kar sama rada občuduje tudi po več ur.

Slike na mizah in stolih

Slikarska dela so v Kulturnem domu Gorica pri Slivnici razstavljena nekoliko neobičajno, poleg panojev so namreč razvrščena tudi na mize in pravilno ali narobe postavljene stole. Prevladujejo svetli odtenki, kar je izpostavila tudi kustosinja Erna Ferjanič Fric: “Ko vstopimo v dvorano, nas objamejo barve. Ogromno je ljudi, Marjanine ulice z leti postale žive, kar kaže tudi na spreminjane Marjane same. Toplo je naslikana tudi narava, topli odtenki gozda nas privabljajo.” V kontrastu tega je kustosinja izpostavila resnobnost naslikanih portretov, ki gledalca spodbujajo k premislekom o teži trenutnega sveta.

70 letna Marjana Artiček je ob koncu dejala, da si želi, kolikor ji bo zdravje to dopuščalo, ustvarjati naprej. Iz nje so skozi pogovor v domači Gorici pri Slivnici privreli prenekateri spomini, ki si jih še želi zapisati. Kot je dejala, bi lahko o njih pisala še kakšnih dvesto let.

 

Razstava bo odprta še v sredo, 1. maja, med 7. in 10. uro; v četrtek, 2. maja, med 9. in 12. uro; v soboto, 4. maja, med 15. in 18. uro; v nedeljo, 5. maja, med 9. in 12. uro.

Sorodne novice

Združena ustvarjalnost matere in hčere

Tjaša Ferlež

Kiparska dela Železne dobe ustvaril iz starega železa

Jure Godler

Likovnice UTŽO v poklonu na Edvarda Ravnikarja

Jure Godler

Zvok klekljev je bil za moja ušesa najlepša melodija

Tjaša Ferlež

Jožica Orač odprla razstavo svojih del

Tjaša Ferlež

Revidirali veliko akcijo pogozdovanja na Krasu

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več