29.1 C
Šentjur pri Celju
19/06/2024
sentjur.net

Ob 150-letnici predstavili kroniko PGD Šentjur

Šentjur, 17. 5. 2024 – Vsaka okrogla obletnica nekega društva je častivredna in le redko društvo v Sloveniji dosega 150-letnico delovanja. V letu 2024 pa svojo 150-letnico delovanja praznujejo šentjurski gasilci. PGD Šentjur je osrednja občinska enota, ki na svojih plečih nosi breme številnih intervencij – v lanskem letu so jih opravili kar 157 od 339, ki so jih skupaj opravila vsa prostovoljna gasilska društva v Gasilski zvezi Šentjur. Letošnje leto pa je usmerjeno tudi v praznovanje poldrugega stoletja obstoja, ki bo vrhunec dočakalo na prireditvi Žur za Šentjur, kjer bodo prevzeli novo gasilsko vozilo in na slavnostni seji tudi uradno zaključili praznovanje.

Ena izmed zelo pomembnih pridobitev društva pa je tiskana knjiga 150 let gasilstva v mestu Šentjur 1874-2024, oz. Kronika Prostovoljnega gasilskega društva Šentjur 1874-2024. Projekt, ki so začeli pred več kot dvemi leti je svoj epilog doživel sredi meseca maja ko so zbrane podatke in gradivo predstavili javnosti. Tovrstna kronika je zagotovo neprecenjiv vir informacij in dokumentov, ki so s tem trajno ohranjene v vezani knjigi. Večji del bremena zbiranja gradiva in dokumetov je prevzel nekdanji poveljnik Florjan Cveto Erjavec in skupaj z Dragom Jančičem je nastala omenjena kronika.

Ogromen zalogaj

Da je takšno gradivo zelo težko zbrati so se zavedali predsedniki PGD Šentjur že tri desetletja nazaj ko so si idejo o nastanku kronike, kot vroč krompirček podajali iz rok v roke svojih naslednikov. Oseb, ki bi zagrizli v to obsežno raziskavo pa v svojih vrstah niso našli, dokler ni roko dvignil Florjan Cveto Erjavec in Gordijski vozel kronike šentjurskega gasilstva se je začel počasi razpletati.

Nekaj dokumentacije, predvsem pa koristne nasvete kako pričeti s pisanjem kronike je pridobil tudi s strani zgodovinarja Jožeta Rataja. Erjavčeva pot do zbiranja gradiv ga je vodila od Zgodovinskega arhiva Celje vse do Muzeja v Gradcu, kjer hranijo originalni statut. Gradivo o šentjurskem gasilstvu je bilo v veliki meri med vojno uničeno. Nekaj podatkov je pridobil iz časopisov Slovenski gospodar, Slovenski narod, Slovenec, Domovina, Domoljub in iz revije Gasilec. Še največ uporabnih informacij pa je uspel pridobiti iz cerkvene kronike, kjer so dogodke nekdanji župniki Hašnik, Šolinc in Drobež zelo dobro zapisovali, aktualni župnik Mitja Markovič pa mu je dovolil vpogled.

Prva gasilska društva

Po nastanku Avstro-Ogrske monarhije, so začela nastajati prva gasilska društva – leta 1865 v Celovcu in Varaždinu, 1869 v Metliki, sledila so v Laškem, Ljubljani, na Ptuju in leta 1874 v Šentjurju. Ustanovljena je bila Požarna bramba Trga sv. Jurij. K temu so veliko pripomogli trgovec Franc Kartin, župan dr. Gustav Ipavec, ter trgovca Kaučič in Praunsaic, ter gostilničar Nendl. Požarna bramba pa je svoj ognjeni krst doživela že 8. decembra istega leta ko je zagorel župnijski marof v trgu. Kmalu so se pokazale številne potrebe od gasilskega doma do večje ročne batne brizgalne na vozu.

Deset let kasneje so uvedli slovenski poveljujoči jezik, ki pa je bil deležen kritik nemško govorečih prebivalcev. V letu 1904 pa so ustanovili tudi Požarno brambo Kranjčiča, ki pa je kmalu zaradi slovenskega jezika in finančnih težav prenehala z delovanjem. V obdobju I. svetovne vojne je delo gasilske dejavnosti pri nas zamrlo, društva so se razpustila, saj so v boj iz bližnje okolice mobilizirali 300 mladih fantov. Po vojni v  letu 1918 sta bili gasilsko društvo Sv. Jurij ob Južni železnici (trg) in gasilsko društvo Sv. Jurij ob Južni železnici (okolica) razvrščeni v Gasilsko župo Žalec.

V času II. svetovne vojne je okupator prepovedal delovanje društvom, jih razpustil in zasegel društveno opremo. Šentjursko društvo pa preimenovali v Prostovoljno gasilsko stražo. Po vojni 9. decembra 1945 se je znova obudilo gasilstvo in ustanovljena je bila Prostovoljna gasilska četa Sv. Jurij pri Celju. Leto dni kasneje pa so kupili gasilsko vozilo – poltovornjak znamke Ford in zaprto vozilo Opel Blitz iz zaloge vojne zaplembe poražene nemške vojske …

Erjavec kar iz glave

Na predstavitvi Kronike PGD Šentjur je avtor kronike o zgodovini gasilstva pri nas govoril kar na pamet in postregel s številnimi podatki pa tudi z anekdotami. O sodobnejši zgodovini je svoj del kroniki dodal tudi Drago Jančič, ki pa je v nasprotju z Erjavcem imel več ohranjenega gradiva. Predstavljalcema zgodovine našega gasilstva se je zahvalil tudi Uroš Sitar, poveljnik GZ Šentjur. Ob izdaji zbornika pa je vsem zaželel vse najboljše in dobre priprave na september. Zbrane pa je nagovorila tudi podžupanja Silva Koželj, ki se je zahvalila pripravljalcema kronike in izrazila navdušenje nad kvaliteto kronike in ogromno zbranega gradiva. Po dveh urah predstavitve in zahval, so se podružili še v avli IKC Šentjur. (Jure Godler)

Sorodne novice

Opravili kar 3.558 intervencijskih ur

Jure Godler

Pogasili požar v Domu starejših Šentjur

Jure Godler

Šentjurski gasilci naročili nov gasilski avtomobil

Jure Godler

Z neregistriranim vozilom na nasprotni pas

Jure Godler

72 intervencij in 721 udeleženih operativcev

Jure Godler

Gasilska vaja: Zagorelo v Domu starejših Šentjur

Jure Godler
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več