Šentjur, 4. 9. 2024 – Ob 150-letnici delovanja PGD Šentjur so šentjurski gasilci znova stopili skupaj in nasproti svojega gasilskega doma postavili razstavni paviljon. S svojo zagnanostjo in pridnimi rokami so leseni objekt postavili v nekaj dneh, skoraj celotnega v lastni režiji. Po tem ko so se mimoidoči spraševali, čemu služi ta objekt se je kmalu ta začel polniti z številnimi zgodovinskimi gasilskimi pripomočki, ki so naši gasilci nekoč uporabljali. V sredo popoldan pa so ga tudi svečano otvorili.
Gasilce postrojene v zboru je nagovorila predsednica PGD Šentjur, Damjana Čakš. “Ob nastanku knjige Kronika Prostovoljnega gasilskega društva Šentjur 1874-2024, se nam je porodila ideja, da bi opremo, ki jo je avtor kronike opisoval v knjigi tudi razstavili na nekem vidnejšem mestu in jo tako približali občanom,” je povedala predsednica. Besedo pa predala Florjanu Cvetu Erjavcu, avtorju šentjurske gasilske kronike. Erjavec je v času zbiranja materialov in starih dokumentov postal sam velik poznavalec zgodovine šentjurskega gasilstva.
Prva ročna brizgalna
Daljnega leta 1874 so kot posledico velikega požara v Zgornjem trgu, leto pred tem, ustanovili šentjursko požarno brambo, ki je začela delovati meseca septembra. Ob ustanovitvi so kupili tudi prvo ročno brizgalno, ki so jo vlekli konji – ta brizgalna pa je tudi razstavljena v paviljonu. Ostalo gasilsko opremo pa so sestavljali kovinska vedra, požarne plahte, železni kavlji in lestev. 1875 pa so kupili večjo ročno brizgalno. Leto kasneje so obe pridobitvi preiskusili tudi na požaru v Novi vasi. Takratni gasilci pa so imeli veliko pomanjklivost v opremi – niso imeli lastnih konj, da bi brizgalni odvlekli na prizorišče požala, za to so za večjo mobilizirali konje kmeta iz Kamenega, drugo – starejšo brizgalno pa so kar na roke porivali proti Novi vasi. K sreči so v spodnjem trgu srečali kmeta, ki je v Šentjur pripeljal les in vpregli njegove konje v drugo brizgalno. Ob 50. obletnici delovanja pa so postavili tudi višji stolp v Zgornjem trgu, vendar so abrahama praznovali leto kasneje, saj stolp še ni bil dokončan.
Kot zavedni Slovenci so gasilci poveljevali v slovenskem jeziku, kar nemško govoreči populaciji v Šentjurju ni bilo po všeči. Kazen je bila, da so šentjursko društvo leta 1912 izpisali iz zveze, temu pa ni pripomoglo tudi dejstvo, da so naši gasilci opremo kupovali pri slovenskih proizvajalcih ne pri nemških. V času Kraljevine Jugoslavije je gasilstvo pri nas zelo napredovalo – požarna bramba so postale gasilske čete, ki so se morale tudi redno usposabljati. Leta 1937 pa je kralj Karadžorđević za aktivnost podelil šentjurskemu društvu priznanje – red Svetega Save 5. stopnje.
Posojena oprema dobila noge
Potreba po novem gasilskem domu se je gasilcem izpolnila leta 1937 ko je kmet in šentjurski župan Franc Hrastnik podaril zemljo za namen gradnje doma. Leto kasneje pa so nov gasilski dom že otvorili. Po II. svetovni vojni so na veliko presenečenje na reparticiji dobili tudi gasilski avto, ki mu je sicer manjkalo nekaj delov. Prva nabavljena motorka je bila rakovica, ki pa so kasneje posodili enemu sosednjih društev in to so pozabili vrnat. Podobno se je zgodilo z ročno brizgalno, ki so jo po vojni posodili Gasilskemu društvu Sveti Štefan a se je tudi ta se je “izgubila”. Leta 1968 pa so jo našli pri nekem kmetu na Vinskem vrtu, ki jo je uporabljal za pumpanje gnojnice. Ta brizgalna je po dogovoru našla pot nazaj v Šentjur in je danes najstarejši razstavljen eksponat.
V nadaljevanju odprtja Gasilske zbirke pa je zbrane pozdravil tudi predsednik Gasilske zveze Šentjur Aleš Guzej. Poudaril je, da je pomembno poznavanje zgodovine, da lahko operativa deluje naprej, predvsem pa, da to znanje predajajo tudi mladim. “Vse kar je bilo dosedaj narejeno je bilo narejeno z veliko mero dobre volje, emaptije do ljudi, predvsem pa z veliko vloženega truda in prostovoljnega časa, da je lahko društvo doseglo tako visoko dobo obstoja,” je poudaril Guzej. Zbrane ne nagovoril tudi župan Občine Šentjur, mag. Marko Diaci in poudaril pomem prostovoljnega gasilstva. “V osnovi so nas gasilci varovali pred požari, danes pa je tega razmeroma manj, gasilci so pa ključen člen pri odpravljanju posledic naravnih nesreč,” je dodal. Izpostavil je tudi napore občine, ki jih vlaga v gradnjo novega Interventnega centra Šentjur. Tja naj bi se preselila tudi šentjurska Policija, GZ Šentjur in Rdeči križ Šentjur. Trenutno na občini pripravljajo tudi projektno dokumetacijo za komunalno opremo centra. Po grobi oceni pa bi se lahko v nove prostore gasilci selili po letu 2029.
Razstavni paviljon
Najstarejši eksponat v zbirki šentjurskih gasilcev je batna brizgalna na vozu iz leta 1874. Ponosni so na številne brizgalne, ki so jih njihovi predniki nekoč uporabljali: motorna brizgalna Rosenbauer iz leta 1932, motorna brizgalna Savica iz leta 1958, motorna brizgalna Sora iz leta 1961 ter tomosova črpalka, ki je bila zelo aktualna za manjša gasilske enote na vasi. Med modernejše motorne brizgalne sodi Rosenbauerjeva avtomatik in Ciglerjeva motorna brizgalna, ki so bile aktivne do leta 1970.
Razstavili so tudi nekaj starejših uniform gasilcev, med njimi delovno uniformo in paradno uniformo iz leta 1960. Na tleh pa lahko obiskovalci vidijo tudi ročno sireno in eden izmed prvih električnih agregatov iz leta 1957. Fotografija, ki krasi ozadje paviljona predstavlja šentjurski gasilski dom posneta pa je bila okoli leta 1947. V paviljonu pa deluje tudi LCD zaslon, na katerem se prikazujejo različne zgodovinske fotografije šentjurskih gasilcev. (Jure Godler)
