22/04/2025
sentjur.net

Obeležili četrt stoletja trajajočo zgodbo Šentjurskih muzikantov

Šentjur, 28. 3. 2025 – Šentjurski muzikanti so narodnozabavni ansambel, ki je poustvarjal predvsem slovensko ljudsko glasbo našega okoliša. Ustanovljeni so bili leta 1997, njim v čast pa so v Galeriji Zgornji trg pripravili posebno razstavo, s katero so obeležili njihovo delovanje. Idejo o tej razstavi je dolgo časa gojil Beno Pečar, kitarist omenjene zasedbe, letos pa so razstavo ob pomoči Kulturno-umetniškega društva Bum in podpori Občine Šentjur tudi realizirali.

Pred več kot petinpetdesetimi leti se je pričela pisati zgodba Šentjurskih muzikantov, in sicer sta takrat z igranjem pričela Osrečki in Zelčev Franci, kot ju po domače še danes kličejo, s pravima imenoma pa Franc Šuster in Franc Jazbinšek. Šuster s klarinetom in Jazbinšek s harmoniko. Igrala sta viže, ki so izhajale iz glasbe godb na pihala, napisane pa izpod peres avstrijskih in  čeških avtorjev. Izvajala sta jih na način, kot so jih izvajali stari ljudski godci na  Štajerskem. Tako sta torej Franca postavila prve temelje zasedbi, o kateri se je v domačih logih, po naši lepi domovini in tudi onkraj meja veliko govorilo. Pričujoča razstava na svoj način govori o vsem doživetem, o vsem doseženem in nikoli pozabljenem.

Promotorji Šentjurja

Šentjurski muzikanti so bili veliki promotorji Šentjurja in občine Šentjur. “Danes praznujemo 25 let predanega dela, ustvarjalnosti in neštetih melodij, ki so odmevale po naših krajih in dale pečat številnim generacijam. Šentjur je kraj z bogato glasbeno tradicijo, kjer je glasba ni le spremljava življenja, ampak njegova sestavina, srčni utrip, ki nas povezuje. Je mesto, ki diha z glasbo in je zibelka številnih nadarjenih glasbenikov, ki so s svojim delom in predanostjo prispevali k razvoju slovenske glasbene krajine,” je v nagovoru povedala podžupanja Občine Šentjur Silva Koželj. Poudarila je tudi pomen Šentjurskih muzikantov, ki so tukaj ustvarjali, igrali in znanje prenašali na mlajše rodove. S tem niso le ohranjali našo glasbeno dediščino ampak jo celo bogatili in nadgrajevali. “Ta razstava je mnogo več kot le zgodovinski prikaz, je dokaz, da strast, talent in trdo delo ustvarjajo nepozabne zgodbe,” je še dodala podžupanja. 

Šentjurski muzikanti

Na otvoritivi razstave, ki jo je spretno moderirala Polonca Jazbinšek, so zaigrali tudi slavljenci a v prilagojenem sestavu. Od originalne zasedbe sta igrala Beno Pečar in Vinko Frece, pomagala pa sta jima Stane Žavski in Jože Belej. Na otvoritvi pa je bil prisoten tudi Franc Šuster klarinetist originalnih Šentjurskih muzikantov. Na otvoritev razstave pa bi moral priti tudi pisatelj, pesnik, etnolog in cenjeni avtor številnih besedil pesmi za narodno-zabavne ansamble Ivan Sivec, ki je v eni od svojih mnogih knjig z naslovom Vsi najboljši muzikanti pisal tudi o Šentjurskih muzikantih, a se je zaradi zadržanosti opravičil. 

Franc Šuster in kitarist Beno Pečar sta med leti 1994 in 1997 sodelovala pri občasnih zasedbah, ki so izvajale godčevsko zvrst glasbe. Kmalu je padla odločitev, da skupaj s Francem Jazbinškom nastopijo pod imenom Šentjurski muzikanti. Šentjurski zato, ker je bil sedež delovanja v Šentjurju. Leta 1997 se je zasedbi pridružil še Dušan Štarkel z  baritonom in kontrabasom, kar predstavlja uradni začetek delovanja ansambla. Leta 2006 pa so prejeli naziv Častni godec Slovenije. Ta prestižni naziv, lahko dobi glasbenik za dolgoletno delo na glasbenem področju, predvsem pa za prispevek k ohranjanju slovenske glasbene tradicije.

Večer so popestrili z igranjem nekaj najbolj prepoznavnih viž. Planinska pesnica Ivanka Uduč, pa je ansamblu namenila nekaj verzov. Njena vnukinja Ivana Gajšek, pa je obiskovalcem postregla še z eno babičino pesmijo z naslovom Pozdravljeni Šentjurski muzikanti. Razstavo z naslovom Četrt stoletja Šentjurskim muzikantov so tako tudi uradno odprli. (Jure Godler)

Sorodne novice

Krajine Branka Gajšta na ogled v Galeriji Zgornji trg

Urša Kajba

V Šentjurju razstava o legendarnem Foto Poldku

Tjaša Ferlež

Šentjurčana razstavljala v krajinskem parku

Tjaša Ferlež

Ohranjeni spomini v razstavi Iva Brodeja

Tjaša Ferlež

Nov začetek med obrazi, mesti in osati

ViP

Združena ustvarjalnost matere in hčere

Tjaša Ferlež
Lokalni novičarski portal

Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Predvidevamo, da se s tem strinjate, lahko pa se odločite, če želite. Sprejmi Preberi več