Šentjur, 16. 8. 2015 – Prejeli smo dopis šentjurske profesorice slovenščine, prejemnice nagrade Bob leta Bojane Potočnik, ki jo je tokrat zbodel zavajajoč naslov in prispevek v lokalnem časopisu Šentjurske novice, zato njen odgovor objavljamo v celoti:
MALGAJEVSKI PETOŠOLCI NE BODO IMELI VEČ KOT DVAKRAT TEŽJIH TORBIC OD HRUŠEVSKIH VRSTNIKOV!
Spoštovani!
Pred dnevi sem se v trgovini zastrmela v naslovnico vaše avgustovske številke, kjer vaš največji naslov UČBENIKI – NAJMANJ NA OŠ HRUŠEVEC, NAJVEČ NA OŠ FRANJA MALGAJA močno zbode v oči, še bolj pa zavaja javnost z napačnimi podatki. Odprtih ust pa sem strmela v vaš podatek, da malgajavski petošolci po vaše potrebujejo kar 13! učbenikov. Morda bi bilo dobro, če bi avtorica članka, Metka Pirc, za začetek pisanja preverila vsaj predmetnik 5. razreda. Predmetnik 5. razreda vključuje 9 obveznih predmetov. Če bi naredila to, bi ji verjetno moralo postati jasno, da za 9 predmetov pa po zdravi kmečki pameti ne potrebuješ 13 učbenikov, pa četudi bi ga imel za šport.
TOREJ: Malgajevski petošolci v prihajajočem šolskem letu potrebujejo le 5 učbenikov, kar jih s Hruševcem potisne na spodnji rob vaše povsem nestrokovne lestvice, in ne 13!!!, kot navajate v članku in zavajate na naslovnici. Avtorica je k temu famoznemu naboru prištela še vse delovne zvezke in celo likovni blok. Naj na tem mestu povem, da nas ravnatelj OŠ Franja Malgaja Šentjur, gospod Marjan Gradišnik, vsako leto znova opozarja na racionalno in seveda tudi kakovostno izbiro gradiv. Malgajevci si bodo teh 5 učbenikov v šoli izposodili povsem brezplačno, kajti od leta 2008 je v Sloveniji zagotovljena brezplačna izposoja učbenikov iz učbeniških skladov, za kar je ta država v letu 2008 zagotovila finančna sredstva okrog 4 milijone evrov.
Pred letom 2008 pa so starši plačevali 1/3 cene učbeniškega sklada in učbeniški skladi so se na 3 leta lepo obnavljali. Seveda je država precenila svoje zmožnosti in šolam za upravljanje učbeniških skladov v naslednjih letih ni nakazovala sredstev, ki so jih ti skladi terjali. Tako smo leta 2015 v situaciji, ko so učbeniški skladi praktično mrtvi, prazni, učbeniki dotrajani, denarja pa ni. Ampak šole še vedno NE ZARAČUNAVAMO učbenikov, ker ta ukrep ni bil nikoli preklican. Se je pa letos v Pravilniku o upravljanju učbeniških skladov pojavil 3. člen z zanimivo besedico »LAHKO«, citiram: »Ministrstvo, pristojno za šolstvo, LAHKO sofinancira izposojevalnino za učbenike, ki si jih učenke in učenci izposojajo iz učbeniških skladov.« Ministrstvo se je tako elegantno opralo obveznega plačila izposojevalne, kajti nikoli pa ni preklicalo brezplačne izposoje, kot tudi ne izposojevalnine, ampak vso zadevo elegantno prevalili na pleča ravnateljev, ki naj se tako, tako kot vse pogosteje v zadnjih letih, znajdejo sami.
V članku je še vrsta netočnih podatkov, kjer se vidi, da avtorici ni jasno delovanje učbeniških skladov, niti ne loči, kaj je delovni zvezek in kaj učbenik. V razdelku članka Učbeniški skladi so navedeni dobesedni prepisi izsekov s prve strani MIZŠ, kjer je napisano o Učbeniških skladih, pri čemer avtorica zapiše, navajam: »povedo na ministrstvu«. Ti podatki so vzeti iz konteksta (mizs.gov.si) in bralcu ne dajo jasne slike, kajti vsi novi podzakonski akti, predpisi in okrožnice niso zajeti, problematika pa je zelo kompleksna. Zanima me, s kom na ministrstvu je avtorica članka govorila oz. kdo je ta »je povedal«, kajti tudi sama sem se v mesecu maju udeleževala razprav na temo učbeniških skladov na ministrstvu, kjer smo govorili tudi o problematiki in spornih členih, ki jih navajam zgoraj. Poleg tega sem sodelovala v skupini Svet praktikov v okviru MIZŠ, kjer smo zbirali predloge za racionalno rešitev učbeniških skladov, saj je problematika večplastna in deležna mnogih javnih, tudi povsem nestrokovnih in zavajujočih polemik.
Živimo v kriznih časih, ko so socialne stiske iz dneva v dan večje in šole na lastna pleča prevzemamo tudi tisti člen iz ustave, ki pravi, da je Slovenija »socialna« država, kar vemo, da že dolgo ni in v tej meri poskušamo delovati tudi čimbolj racionalno pri izbiri učbenikov, delovnih zvezkov in šolskih potrebščin, ki v poletnih mesecih zelo obremenijo družinske proračune. Živimo v občini, kjer se vsi poznamo med sabo in vaš članek OŠ Franja Malgaja prikazuje v precej čudni luči. Občani prihajajo do različnih interpretacij in javnih debat z vašim podatkom iz članka citiram »… največ pa na Malgaju, kjer število učbenikov presega dvakratnik učbenikov šole iz Hruševca …«, ki seveda ni resničen, zato pričakujem, da v septembrski številki z enako velikim naslovom na naslovnici in korektnim in verodostojnim člankom o šolskih učbenikih popravite storjeno škodo in svoje bralce seznanite z resničnimi podatki.
Pa še nekaj, sama se oglasim v javnosti, kadar vem, o čem govorim, zato nikoli ne pišem o nogometu in nogometaših, kajti v mojih očeh je dober nogometaš tisti, ki da gol, o vsem ostalem pa vem bore malo.
Lep pozdrav.
Bojana Potočnik, prof. slovenščine na OŠ Franja Malgaja Šentjur
Foto: OŠ Nazarje
