Savinjska regija, 12. 3. 2026 — Leto 2025 je na slovenskih cestah pustilo grenak pečat. Po začasnih in neuradnih podatkih Policije je v prometnih nesrečah umrlo 93 ljudi, kar je 25 več kot leto prej oziroma 37 odstotkov več kot leta 2024, ko je Slovenija beležila zgodovinsko najnižje število smrtnih žrtev. Skupno se je zgodilo 20.824 prometnih nesreč, kar je skoraj tri odstotke več kot leto pred tem. Povečalo se je tudi število hudo telesno poškodovanih, medtem ko je bilo lažje poškodovanih nekoliko manj.
Posebej izstopajo poletni meseci. Julij 2025 je bil s 25 smrtnimi žrtvami najbolj črn mesec na slovenskih cestah v zadnjem desetletju. V tem času se je zgodila tudi najhujša prometna nesreča leta na štajerski avtocesti, v kateri je življenje izgubilo pet oseb. Visoko število smrtnih žrtev so zabeležili tudi junija in avgusta. Po ocenah strokovnjakov so k temu prispevali večja prometna obremenjenost, številna cestna dela, vročina, utrujenost voznikov in večja nestrpnost v prometu.
Med statističnimi regijami je po številu umrlih najbolj izstopala Savinjska regija, kjer je umrlo 23 ljudi, kar pomeni izrazito poslabšanje v primerjavi z letom 2024, ko sta tam umrli dve osebi. Slabše stanje beležijo tudi v Posavski regiji, medtem ko imata Pomurska in Podravska regija glede na število prebivalcev najmanj smrtnih žrtev.
Hitrost, droge in alkohol
Glavni vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom ostaja neprilagojena hitrost, zaradi katere je umrlo 40 ljudi. Pogosto se pojavlja v kombinaciji z alkoholom, drogami in neuporabo varnostnega pasu. Vožnja pod vplivom alkohola ali prepovedanih substanc je bila vzrok za približno tretjino vseh smrtnih prometnih nesreč, v katerih je umrlo 31 udeležencev cestnega prometa.
Posebej zaskrbljujoč je tudi porast smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil. Umrlo jih je 30, kar je 17 več kot leto prej. Med njimi je bilo 26 motoristov, trije vozniki mopeda in en voznik počasnega mopeda. Policija opozarja tudi na približno 1400 primerov neuporabe zaščitne čelade, večinoma pri mladoletnih voznikih mopedov, ter na nevarno »folkloro« zbiranja in izzivanja policistov.
Največ prometnih nesreč se še vedno zgodi v naseljih, kjer se zgodi več kot 63 odstotkov vseh nesreč, največ smrtnih žrtev pa ob koncih tedna, predvsem ob petkih in sobotah. Med povzročitelji prevladujejo vozniki v starostni skupini med 35. in 54. letom.
Strokovnjaki kot pomemben dejavnik tveganja izpostavljajo tudi motilce pozornosti med vožnjo, zlasti uporabo mobilnih telefonov, ter porast neuporabe varnostnega pasu. Skupni cilj državnih institucij in vseh udeležencev v prometu ostaja jasen – nič smrtnih žrtev na slovenskih cestah. Za dosego tega cilja bo po mnenju policije potrebno več sodelovanja med institucijami, učinkovitejša zakonodaja ter predvsem več osebne odgovornosti vsakega posameznika za volanom. (Tjaša Ferlež, vir: AVP RS)
